Leta 1964 je evropskemu avtomobilskemu oblikovanju vladal italijanski Piemont. Oblikovalski studii Pininfarina, Pietro Frua, Giuseppe »Nuccio« Bertone so središče avtomobilskega dizajna prestavili v okolico Torina in oblikovali številne serijske avtomobile tistega časa.

Junija tega leta pa je novost v evropsko oblikovanje avtomobilov prinesel nemški Opel. Ta se pri svojem oblikovanju ni naslanjal na Italijane, ampak je pogledal čez lužo k General Motors (GM), katerega del je bil Opel že takrat. GM je imel v Michiganu oblikovalski studio GM Styling. Opel je v Nemčiji po zgledu GM zgradil svoj studio, ki je bil skoraj v celoti kopija GM-ovega; od stavbe, interiera ... S tem studiem je Opel postal prvi evropski avtomobilski proizvajalec, ki ni najemal zunanje pomoči pri oblikovanju, saj je v svojem studiu zaposlil nemške industrijske oblikovalce.

Ko avtomobil spominja na stekleničko kokakole

V 50-letih minulega stoletja so kljub vzponom in padcem te znamke avtomobili nastajali skoraj nemoteno. Nekateri opli so postali klasike, drugi so ostali na smetišču zgodovine. Med legende sodi prvi avtomobil, ki je nastal v Rüsselsheimskem studiu: Opel GT, katerega poteze spominjajo na stekleničko kokakole, pravijo v tem nemškem podjetju. Oblikoval ga je Erhard Schnell, ki je pozneje oblikoval tudi prvo opel corso in calibro, ki se je izkazala prodajno avtouspešnico.

Slog se spreminja, filozofija ne

Oplova filozofija je »skulpturna umetnost sreča nemško natančnost.« Kot pravi trenutni šef oblikovalskega oddelka podjetja Mark Adams, ta filozofija drži tako za prvi avtomobil opel GT, kot za vse, ki danes zapustijo tovarno. Čeprav se filozofija kaj dosti ni spreminjala, pa se je krepko spremenil način oblikovanja avtomobilov. Danes prevladujejo različne tehnologije. Še preden avto prvič zapeljemo na cesto, poznamo vsak njegov zgib na pločevini, vsako reakcijo na trk ...

Nekoč pa so avti nastajali s pomočjo svinčnika, papirja, ravnil, lepilnih trakov in gline. En napačen izračun je pomenil povratek na začetek, k svinčniku in papirju.

Danes staro filozofijo v Oplu ponosno razkažejo. Svinčnik, šablona, papir in ravnilo so bili dovolj, da se je začel skicirati nov avtomobil. Bo v avtomobilu dovolj prostora za vse komponente, ima voznik dovolj prostora - na vsa takšna in podobna vprašanja so odgovarjali na papirju. In vsako odstopanje od popolnosti je pomenilo, da se je bilo treba vrniti na začetek.

Danes tega ni več. Ves postopek je namreč v računalniku. Ko inženir želi popravek v dizajnu, ga oblikovalec le vnese v photoshop. Če so včasih najprej delo začeli oblikovalci in so jim inženirji le sledili, danes oboji delujejo hkrati. »Če naredimo napako, lahko le pritisnemo »undo«,« je povedal Niel Loeb, eden od oblikovalcev zunanjosti oplov. Zdaj jim pomaga tudi 3D-oblikovanje. »Če je nekaj na skici videti lepo, še ne pomeni, da bo v praksi tudi delovalo,« doda.

Nekatere stvari se ne spreminjajo

Da so vedeli, kako bo dizajn videti v praksi, so si v Oplu pomagali z glino. Tudi to prakso so si sposodili od GM, ki je takšno oblikovanje vpeljal v 30. letih prejšnjega stoletja. Ta del oblikovanja je v Oplu in tudi pri drugih proizvajalcih v rabi še danes. Le da je dleto in ročno delo zamenjal robot s filigransko natančnostjo. Tako v glino danes natančno zarišejo tudi ključavnico. Glineni in pravi avtomobil si niso podobni le vizualno, ampak tudi v teži. Glineni prototip namreč tehta dobro tono, je pojasnil Loeb in dodal, da se tehnologija spreminja, struktura dela pač ne.

Od treh do devet let

Vso to delo, popravljanje in vračanje na začetek, je pomenilo, da so v preteklosti avto ustvarjali okoli devet let. Danes zanj porabijo okoli šest let. »Oblikovanje traja okoli leta in pol, potem je treba avto preizkusiti v vseh vremenskih razmerah in v vseh štirih letnih časih,« je pojasnil Loeb. Temu sledijo še nadaljnji testi, reševanje morebitnih težav in tako naprej. Je pa Oplu sicer uspelo avto adam iz nič do proizvodnje spraviti v treh letih.