Bo »Halo, taksi, prosim« samo še oddaljen spomin?

Bo Uber v Evropi obstal?

Opisano v ZDA in nekaterih evropskih mestih postaja vse pogostejše nadomestilo za klasične taksi prevoze, v Sloveniji pa za zdaj takih možnosti še nimamo. »Močno dvomim, da jih bomo tudi imeli ali da bodo v taki obliki v Evropi tudi obstale,« je jasen Marko Guček, soustanovitelj nizkocenovnega ponudnika prevozov GoOpti. Po njegovih besedah je največja težava v tem, da vozniki Lyfta in večina voznikov Uberja ne potrebujejo licence. »Zelo sem presenečen, da lahko Uber še vedno deluje v nekaterih evropskih mestih. Evropske zakonodaje preprosto ne jemljejo resno,« dodaja. A morebitna sprostitev pravil na tem področju GoOpti ne bo presenetila, saj, kot pravi Guček, tudi sami razvijajo podobno aplikacijo.

Enzo Metro: Konkurenca naj bo, ampak poštena

Tudi direktor ljubljanskega Metroja Enzo Metro se konkurence v obliki uberjev ne boji. Pravi, da živimo v svobodni državi, kjer se ima vsak pravico ukvarjati s ponujanjem prevozov, če je le vse po zakonu. »Zato se ne hodi na ulice,« se je Metro obregnil ob nedavne množične proteste taksistov zaradi domnevne nelojalne konkurence, ki jo pomeni Uber. Po njegovih besedah se bodo tudi taksi službe morale prilagoditi tehnološkim usmeritvam, kar bo trajalo še vsaj deset let. Pri Metroju so sicer že predstavili lastno aplikacijo za pametne telefone, prek katere lahko stranke brez klicnega centra naročijo taksi, jeseni jo bodo tudi začeli pospešeno oglaševati.

Start-upi, ki so v ozadju aplikacij, zbirajo stotine milijonov

Uporabniki in vlagatelji pa so medtem nad aplikacijami, ki poenostavljajo prevoz, navdušeni. Uber je tako pred kratkim prejel 1,5 milijarde vložka in je trenutno vreden kar 18,2 milijarde dolarjev. Na voljo je milijonom uporabnikom iz 40 držav po svetu, načrtujejo dodatne zaposlitve in širitve.

Tudi konkurenčni Lyft je dobil denarno injekcijo, aprila so ga vlagatelji podprli z 250 milijoni dolarjev. Drugače od Uberja je plačilo voznikom pri Lyftu sicer »neobvezno«. Kalifornijski start- up, ki je v ozadju razvoja aplikacije, trdi, da so njihove storitve za 30 odstotkov cenejše od klasičnih taksijev. Aplikacija je trenutno na voljo zgolj Američanom, a se razvoja podobnih rešitev lotevajo tudi evropski start-upi.

Eden takih je francoski BlaBlaCar, ki je pred dnevi prejel vložek v vrednosti sto milijonov dolarjev. Njihova aplikacija v nasprotju z Uberjem in Lyftom ni namenjena rednim voznikom. Gre namreč za platformo, kjer na eni strani nekdo ponuja prevoz - ponavadi iz mesta v mesto -,

drugi pa ga iščejo. Dobička za voznike ni, gre zgolj za deljenje stroškov - kot da bi svoje prijatelje prosil, naj prispevajo za gorivo. Slovenskim uporabnikom je verjetno bolj znana spletna stran prevozi.org, ki deluje podobno. A drugače od omenjene spletne strani, ki je brezplačna, BlaBlaCar v povprečju zaračuna desetodstotno provizijo.