Smo v poletnih mesecih, ko je zaradi gostote prometa in utrujenosti po večmesečnem delu tveganje za nesrečo, ki je posledica zaspanosti, večja. Da bi na zaslužen dopust prispeli varno, morajo tako vozniki na pot spočiti. Če začutijo utrujenost ali zaspanost, pa naj nemudoma poiščejo prostor za počitek. Zaradi zaspanosti se namreč zgodi več kot desetina prometnih nesreč, ocenjujejo na Agenciji RS za varnost prometa, ki se je zaradi tega odločila za akcijo proti utrujenosti in zaspanosti za volanom.
Še posebej nevarna je vožnja med drugo in šesto uro zjutraj
Andrej Justinek z AVP je opozoril, da se ljudje proti zaspanosti praktično ne moremo boriti, saj ji v končni fazi vsi podležemo. Tveganje za nesrečo pa je še za 4,5-krat večje, če denimo spimo manj kot pet ur na noč. Če te podatke apliciramo na zgodnjo jutranjo vožnjo in na vožnjo v popoldanski vročini, se to tveganje še poveča. Vožnja ponoči, zlasti med drugo in šesto uro zjutraj, je še posebej nevarna, zato Justinek svetuje, da se nočni vožnji izogibamo, če ni posebne nuje. Prav tako pa smo zaspani med 12. in 14. uro, zlasti po kosilu, četudi je polna sončna svetloba.
Če nameravamo voziti, je torej pred tem vedno treba dovolj spati, treba je načrtovati tudi postanke, denimo na vsaki dve uri. Če voznik začuti zaspanost, naj se ustavi in si odpočije takoj in naj ne predvideva, da bo morebiti zdržal še do naslednjega avtocestnega počivališča. Ne dotakne naj se alkohola ali jemlje zdravil, ob sebi pa naj ima sogovornika, je poudaril Justinek.
Ali prepoznate simptome zaspanosti?
Simptomi zaspanosti so zehanje, pekoče oči, mežikanje, dvojni vid in kinkanje. Takrat voznik na cesti izgubi pozornost in ne reagira, kot bi moral. Izgublja smer vožnje in pozablja, kakšno pot je prevozil v zadnjih kilometrih. Zgodi se tudi, da zaide na nasprotni pas ali pa v robnik, je povedal Justinek. Na nekaterih cestah je sicer zvočni trak, ki pa je po njegovih besedah lahko tudi nevarna potuha.
Po njegovih besedah so v tem pogledu zaradi življenjskega sloga med najbolj tveganimi kategorijami mladi vozniki, vozniki, ki delajo v izmenah, zdravniki, starši bolnih otrok, vozniki s kumulativnim spalnim primanjkljajem pa tudi vozniki s klinično ugotovljenimi motnjami spanja.
Obstajajo pa tudi skupne značilnosti nesreč, ki nastanejo zaradi zaspanosti. Takšne nesreče se ponavadi zgodijo v pozni noči ali zgodnjem jutru. Voznik je v vozilu sam, na cesti pa navadno ni sledi poskusa preprečitve nesreče oz. zaviranja.
Motnje spanja so nevarne
Tudi Lea Dolenc Grošelj z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je poudarila, da so motnje spanja za udeležence v prometu zelo nevarne. Problem vidi zlasti v tem, da ljudje dostikrat ne priznajo, da so zaspani. Posebej je opozorila na to, da je že več kot desetina poklicnih voznikov imela nesreče zaradi zaspanosti. Med tvegane skupine pa je poleg ljudi z motnjami spanja uvrstila tudi tiste s prekomerno telesno težo.
