Kdo konkretno služi s postavljanjem protihrupnih ograj ob avtocestah je vprašanje, ki se porodi marsikateremu vozniku in potniku na poti proti morju - trenutno je na udaru odsek med Brezovico in Vrhniko, kjer v poletnem času prihaja do upočasnjevanja prometa in tudi dolgih zastojev. "Protihrupne ograje so kar naenkrat glavna in neodložljiva prioriteta Darsa, nekajkrat večji trušč vlakov ob železniških progah pa doslej še nikogar ni zmotil," je ob tem pred dnevi razmišljal bralec Financ z vzdevkom vinopivec.
Na zastoj na odseku avtoceste Brezovica-Vrhnika, kjer marsikje blizu ni videti hiš, je najbrž naletel vsak, ki se je v zadnjih mesecih odpravil proti jugu države in zanjo ni izbral kake alternativne poti po magistralki. Za vas smo sicer na Financah že v maju poiskali odgovor, a ker gre - sploh v času dopustov - za aktualno temo, jo je vredno obuditi.
Investicija vredna 11,5 milijona evrov
Dars je dela za postavitev protihrupnih ograj, vseh bo 11 v skupni dolžini 7,6 kilometra, sicer začel že na začetku aprila. Vrednost investicije je 11,5 milijona evrov z DDV, sofinancira se z evropskimi sredstvi iz Kohezijskega sklada. Gradili bodo v štirih fazah, rok je konec oktobra 2015. Sprva dela potekajo zunaj avtoceste, nato bodo morali zapirati odstavni pas. Za gradnjo je bil na javnem razpisu izbran konzorcij družbe Rafael iz Sevnice ter SŽ ŽGP Ljubljana, projektno dokumentacijo za gradbeno dovoljenje so pripravili v družbah City Studio in Provia, zadnja tudi dokumentacijo za izvedbo del.
Taki projekti v krizi, ko je proračun v globokem minusu, država pa se drago zadolžuje, so sicer vprašljivi, je v začetku maja v članku Projekta, brez katerih bi zlahka preživeli zapisala novinarka Financ Andreja Rednak.
Spodaj ponovno objavljamo odgovor odgovornih
Dars: Preverjeni so bili vsi objekti
Ne dvomimo, da je za tiste, ki živijo prav ob avtocesti, protihrupna ograja nuja. Za večino davkoplačevalcev in kupcev vinjet verjetno ne, sploh pa ne v krizi. Poleg tega, kot je razvidno iz gradiv Darsa, so ograje med drugim predvidene tudi tam, kjer je le po nekaj hiš ali pa je glavnina naselja precej oddaljena od avtoceste, celo tam, kjer sta ob avtocesti le lokalna cesta in hrib. Država najbrž ni tako bogata, da bi kar vsako hišo ščitila pred hrupom, še sploh, če je bila tam najprej avtocesta, šele nato hiša?
Na Darsu pravijo samo, da so bili v študiji obremenitve s hrupom »preverjeni prav vsi objekti«, ki so v vplivnem območju širjenja hrupa z avtoceste, tako da je jasna meja, kateri objekti imajo prekoračeno mejno raven hrupa. O prioritetah in zakaj je potrebna taka investicija prav zdaj, pa nič.
Projektant mora upoštevati študije hrupa
Andrej Cvar iz City Studia pa pravi, da so osnova za njihovo delo študije hrupa, ki so jih dobili z Darsa oziroma DRI in jih morajo upoštevati pri pripravi projekta. »Spreminjati ne moremo ničesar. Mi pripravimo projekt za postavitev ograj in učinkovito zaščito pred hrupom, ni pa naša stvar niti ne bi mogli vplivati na to, ali je morda kje ograja odveč ali je morda predraga. Tudi nam se včasih zdi kaj čudno, naleteli smo že na absurde - pa ne pri tem projektu -, da je bil objekt, ki naj bi ga zaščitili, celo podrt.«
Načeloma velja, da se postavlja protihrupna zaščita tam, kjer je dopustna raven hrupa presežena in je tudi gosta poselitev. Glede na to in evropske predpise bi morali v Sloveniji pravzaprav postaviti še nekaj sto kilometrov protihrupnih ograj, vendar to seveda iz več razlogov ni mogoče, pravi Cvar.
