Mali mestni avtomobil(čk)i niso nekaj, kar bi pritegnilo moški del populacije. Ta nad njimi običajno viha nosove in tudi za krajše obdobje (rent-a-car denimo) raje izbere za vsaj številko večji avto. Ker so pač majhni, preozki, ceneni, neatraktivni na pogled, slabo opremljeni, premalo zmogljivi ali pa se ne peljejo ravno najbolje.
Nasprotno so nad njimi bolj navdušena dekleta, dame in gospe, ki imajo v ospredju njihovo velikost (majhnost) in s tem povezano lahkotnost manevriranja in parkiranja po mestnih labirintih. Za vozne lastnosti jim ni toliko mar oziroma niso med prioritetami, za prtljažnik je dobro, da pogoltne nakupovalne vrečke in nekaj potovalk za "ženski vikend". Če je ob tem še vsaj malo očesu privlačen, je prave barve, ali pa ima nekaj malega dodatne opreme še toliko bolje.
A tudi ta skorajda črno-beli svet se kdaj pa kdaj nekoliko postavi na glavo. Ko pride avto, ki je ženskam preprosto hudo všeč v vseh pogledih (velikost, oblika, barvne kombinacije, oprema, prostornost, odlagalne površine, lahkotnost upravljanja...) ob tem pa se ga ne branijo niti moški.
Tak je tudi novi Hyundai i10, čeprav ni tako zelo trendovski kot so Fiat 500, Mini in Opel adam, saj so njegova naravna konkurenca bolj mestni trojčki up!/mii/citigo in C1/107/aygo, Fiatova panda, Kijin picanto, Renaultov twingo in tako naprej.
Instext('Hyundai je prvo generacijo modela i10 predstavil leta 2007 in jih prodal okoli 450 tisoč - ni slabo za avto, ki mu stavnice niso napovedovale kdo ve kako bleščečega uspeha. Dvomljivcem je usta zaprl leta 2010, ko je bil najbolje prodajan Hyundaijev model v Evropi, vseeno pa to ni bil avto, s katerim bi se kar tako pripeljali na moški večer. Na krilih uspeha je Hyundai začel graditi drugo generacijo, zahtevno nalogo - ponoviti in nadgraditi uspeh prvega i10 - pa je zaupal svojemu evropskemu tehničnemu centru v nemškem Rüsselsheimu, proizvodnjo pa Turčiji.')
Po prvih odzivih na novega i10 si tam lahko glasno nazdravijo, saj so naredili oblikovno všečen, atraktiven in dinamičen izdelek. Ta je širši in nižji od konkurence in deluje privlačnejši kot prej, ima LED dnevne luči ter moderen zadek z nekaj drobnimi detajli. Tudi ostrih robov je precej manj kot jih je imel predhodnik, novi i10 pa je nadgradnja Hyundaijeve oblikovalske strategije fluidic sculpture.
Na skupno 3,65 metra dolžine in 1,66 metra širine (v dolžino je pridobil osem, v širino pa skoraj sedem centimetrov!) nudi dovolj prostora (2,39 metra medosne razdalje, pol centimetra več kot prej) štirim odraslim potnikom (peti se bo nekoliko mučil), ima veliko odlagalnih površin in predalčkov (vsa vrata ponujajo prostor za shranjevanje steklenic, prva za litrsko, zadnja pa za pollitrsko) ter lične, pregledne in modro osvetljene merilnike.
Najmanjši Hyundai ponuja spodoben vstop in spredaj prostor tudi za velike, po želji ima tudi bogato opremo (tempomat, vžig brez ključa, električni zunanji ogledali, samodejno klimatsko napravo). Testni Style je ob tem s paketoma Winter in Sport ponujal črno-rdeče oblazinjenje sedežev v kombinaciji usnja in blaga ter dodatke v rdeči barvi na armaturni plošči in vratih, ogrevana prednja sedeža ter celo ogrevan večfunkcijski usnjen volanski obroč, kar predvsem voznice v mrzlih dneh še kako cenijo.
V i10 najdete trdo, vendar ne ceneno plastiko. Za ta razred ponuja kar malo nenavadno kakovostno izdelavo in oblikovanje ter vpadljive barvne kombinacije. Mali Hyundai tako deluje moderno in sveže, zaradi zelo dobrih materialov pa tudi dražji, kot je v resnici. Varnosti v prid je šest zračnih blazin in zaves, vožnjo olajša pomoč pri speljevanju v klanec, za prtljago pa poskrbi precej večji in v razredu največji 252-litrski prtljažnik - glede na predhodnika je pridobil skoraj 30 litrov, s podrto zadnjo klopjo ponuja do 1.046 litrov.
Dno je takrat povsem ravno, prag prtljažnika bi lahko bil tudi nižji, kdo bo pogrešil kavlje za pritrditev tovora, lučke pač ne. Malček je na voljo v 11 barvnih odtenkih, nekateri imajo zanimivo ime (Sweet orange, Star dust, Silky beige,...), všečne so tudi razne dvobarvne kombinacije usnja in blaga ter dodatnih okraskov.
Če so do tukaj katalogi in ceniki (od 8.990 evrov dalje) med prsti šelesteli predvsem lepšemu spolu, se jim bodo moški posvetili, ko se bodo usedli v i10, prižgali motor in z njim zapeljali. Na voljo sta dva, 1,0-litrski trivaljnik je sicer odziven in uporaben, še nekoliko prijetnejšo noto pa novi Hyundai pridobi z 1,25-litrskim štirivaljnikom. Ta je od manjšega dražji za manj kot 500 evrov, z njim pa postane malček vidno poskočnejši.
Vožnja s Hyundaijem i10 je sicer najboljši del, za kar poskrbijo motor, menjalnik in podvozje. Preizkušeni štirivaljnik zmore 87 "konjev" in solidne pospeške (12,3 sekunde do 100 km/h, šibkejši 15 sekund), kar je za mesto več kot dovolj, zelo dobro pa se znajde tudi na avtocesti. Največja hitrost namreč znaša 175 km/h, ob tem je izolacija potniške kabine krepko izboljšana in dodatno pripomore k višjim potovalnim hitrostim. Menjalnik je natančen in lahkoten, po tej plati poseka tudi marsikateri menjalnik v večjih avtomobilih. Pozitivno preseneti tudi sama vožnja, saj je podvozje nekoliko trše, kot bi pričakovali.
Tako se i10 prav po nemško zelo dobro pelje tudi na regionalnih in lokalnih cestah, za večje udobje po neravninah slovenskih cest pa bi moral biti nastavljen nekoliko mehkejše. Zaradi nižjega težišča in širših kolotekov pa se v avtu več ne čuti neprijetnega nagibanja, ki ga je bilo moč čutiti v prejšnji generaciji. Čeprav je avto težak dobro tono oziroma okoli sto kilogramov več od konkurence, ni pretirano žejen. Na testu je povprečno porabil 6,7 litra bencina, kar je le malenkost več kot s šibkejšim motorjem.
Majhen, okreten, prostoren in v vseh pogledih zmogljiv Hyundai i10 je v razred prinesel veliko svežine, nekaj zanimivih in preprostih rešitev ter s tem poskrbel za pozitivno presenečenje. Testni primerek s ceno 12.530 evrov sicer ni dobil kljukice v polju "poceni", vendar pa za ta denar ponuja toliko, da lahko konkurenco upravičeno skrbi - sploh če pogledujete po cenejših izpeljankah.
Foto: Matej Kačič
