Kaj, za vraga, počnem tu? To mi je najprej padlo na pamet, ko sem na vroče sobotno popoldne v začetku junija stopil na velikansko betonsko površino starega letališča, kjer je bilo razstavljenih tisoč fordov mustangov iz vse Evrope. Lastniki teh ameriških avtomobilov so se zbrali v počastitev 50. obletnice začetka izdelave tega modela, ki jo je Ford začinil še s predstavitvijo najnovejšega modela mustanga. Ker se na avtomobil spoznam kot žaba na sedlo, sem se odločil napisati zgodbo o zanimivih ljudeh. Čeprav se mi je sprva to zdela težka naloga, se je pozneje izkazalo za razmeroma preprosto delo. Zgodba o tisoč bolj ali manj starih ameriških avtomobilih, ki so vse prej kot prijazni do okolja, ni zgodba o tehniki, valjih in kubikih, temveč je klasična zgodba o ljubezni.
Ne dam ga niti za milijon
Besede iz naslova je imel v nemščini ob svojem mustangu, letnik 1965, napisane Roy iz Heidelberga. Po rodu je Anglež, a že desetletja živi v nemškem univerzitetnem mestu in je skupaj z ženo Nemko lastnik enega izmed najstarejših še izvirnih in še neobnovljenih mustangov na svetu. Njegov beli mustang se res odlično drži, nekaj sledov rje je zaslediti le pri blatnikih, do zdaj so zamenjali le pnevmatike, žarnice, svečke, akumulator in podobne potrošne dele. »Ker je takih avtomobilov res zelo malo, redno dobivam ponudbe z vsega sveta. Pred kratkim me je klical neki fant iz Amerike in mi ponujal 50 tisoč evrov zanj in sem ga zavrnil, pa mi je takoj ponudil 80 tisočakov. Šele, ko sem mu rekel, da ga ne dam niti za milijon, je nehal,« v smehu pove Roy.
Ko otroci odidejo, ostanejo spomini
Ta avtomobil je njegovi ženi leta 1965 podaril ameriški vojak, njen tedanji fant, ki je kmalu potem odšel v vojno v Vietnam in se ni nikoli vrnil. »Ko sva se poročila, sem jo večkrat nagovarjal, da bi prodala to staro škatlo, ker tako veliko porabi in je prevelika. Pa me je zavrnila. Zdaj, ko sta se hčeri odselili, naju nanj veže kup spominov, v njem sta odraščali obe hčeri. To je najin družinski član in nama z ženo pomeni nekakšen stik s svetom, pobeg iz vsakdanjega dolgčasa in nikoli ga ne bom prodal,« med kajenjem cigaret zatrjuje hripavi Roy, ki z brki in kavbojskim klobukom na glavi celo spominja na ostarelega Marlboro Mana.
Od starih mustangov se da lepo živeti
Odličen posel je to, od navdušencev nad mustangi se da lepo živeti. To nam je zaupal Michael, prodajalec avtomobilskih delov iz okolice Kölna, ki se je specializiral za fordove mustange in prodaja tako nove kot rabljene dele. Udeležba na srečanjih ljubiteljev teh avtomobilov je za njegov posel nujna, številne lastnike iz vse Nemčije pa pozna že po imenu.
V garaži skupaj z bentleyjem, mercedesom in rolls-royceom
»Iz Slovenije si? Kaj nimate pri vas neke avtomobilske tovarne? Renault pri vas menda izdeluje neke električne avtomobile. Napiši bralcem, naj pokupijo čim več električnih avtov, da bo za nas ostalo več bencina,« tako sva se spoznala z Markom, ki se je v Köln s svojim obnovljenim mustangom in ženo Marion pripeljal iz Penritha, s severa Anglije. Kot ljubitelj na porabo svojega konjička sploh ne gleda, to je zanj povsem nepomemben podatek. Mark je strasten zbiratelj starih avtomobilov z dušo, poleg mustanga ima doma še dva bentleyja, dva mercedesa, rolls-roycea, vsega skupaj osem avtomobilov. »Vse avtomobile obnovim sam, le barvanje zaupam kolegu ličarju. Noben avto ni naprodaj, bi pa rekel, da je njihova skupna vrednost okoli 200 tisoč funtov (250 tisoč evrov),« pravi Mark.
Ni mej med bogatimi in revnimi
Da ljubezen do mustangov podira tudi nenarisane meje med revnimi in bogatimi, dokazuje Norman. Voznik tovornjaka, ki je po skoraj 50 letih za volanom tik pred upokojitvijo, ima le 35 let starega mustanga in ženo Jill. Osem starodobnikov si z delavsko plačo lahko predstavlja le v sanjah, kljub temu je z zemljiškim veleposestnikom Markom dolgoletni prijatelj. V delavnici sta ob svojih konjičkih preživela dneve in dneve, pravi. In očitno sta se ob tem neskončno zabavala. Kaj ženi pravita na njune ne prav poceni konjičke? »Saj naju nihče nič ne vpraša in sva se na to že navadili,« pravi Jill in se v smehu ponudi, ali naj zleknjena na pokrovu moževega mustanga pozira za fotografijo.
Ostareli skejter, ki gradi parke po svetu
Kako se pripadniki različnih generacij in socialnih slojev po vsej Evropi lahko poistovetijo s tako tipično ameriškim izdelkom, nam je poskušal pojasniti Titus Dittmann. »Odgovor je preprost, ta avto je kul. Bolj je star, bolj je kul - in to privlači ljudi ne glede na starost ali debelino denarnice,« pravi Dittmann, veteran nemške skejterske scene. Pri svojih 65 letih seveda ne izvaja več tako vratolomnih skokov z rolko, kot jih je nekoč, ampak se posveča dobrodelnim akcijam, gradi rolkarske parke po Afriki in Aziji, denimo tudi v od vojne porušenem Afganistanu. »Doma imam pet mustangov različnih starosti, sin redno vozi enega izmed njih. Ne sprašujte pa me, koliko ta konjiček stane ali koliko dam za bencin, ker ne vem,« pravi Dittmann, ki ga je Ford v Nemčiji tudi posvojil kot nekakšno maskoto.
Od leta 1964, ko je bil izdelan prvi mustang, je Ford prodal devet milijonov teh avtomobilov. O priljubljenosti modela priča več kot sedem milijonov občudovalcev, v 50 letih pa se je to vozilo 3.200-krat pokazalo v različnih filmih, pravijo na Fordu. Prvih 500 avtomobilov nove generacije mustanga za Evropo, ki bodo naprodaj prihodnje leto, so kupci prek spleta rezervirali v le 30 sekundah med finalom letošnje nogometne lige prvakov.
Foto: Novica Mihajlović
