Kaj imata skupnega testna nissan qashqai in honda CR-V? Marsikaj, a sta hkrati precej različna, bi lahko rekli po našem skupnem druženju. Oba odlikuje podobno močan 1,6-litrski turbodizel, urbanemu okolju primeren pogon na sprednji kolesni par, navdušita z lego na cesti in počutjem med vožnjo, tudi cena je (lahko) podobna. Kje so razlike?
imata v nosu lahko 1,6-litrski varčni turbodizel. Hondin je malenkost glasnejši, navdušujoče prožen in se vrti raje kot Nissanov.
Naj kar takoj napišemo, da gre pravzaprav za mešanje hrušk in jabolk. Novi nissan qashqai z močnejšim motorjem 1.6 dCi s 96 kilovati (130 konjskimi močmi), sprednjim pogonom in z opremo tekna cenovno spleza tja, kjer se honda CR-V z vstopnim 1,6 i-DTEC motorjem z 88 kilovati (120 konjskimi močmi) in opremo elegance pravzaprav šele začne. Za oba je po ceniku z nekaj dodatki namreč treba odšteti okoli 28 tisočakov, pri »zaresni« hondi CR-V, torej taki s štirikolesnim pogonom, močnejšim 180-konjskim dizlom in bogatejšo opremo, pa zraste na 37 tisočakov.
Krajši nissan ima tudi manjši prtljažnik
Med obema so tudi prostorske razlike, kar ju umesti v različna razreda. Novi qashqai v dolžino namreč meri 438 centimetrov, kar je skoraj petina metra manj kot meri honda CR-V, a ima ta za dva centimetra krajšo medosno razdaljo. Dolžinski pribitek je še najbolj opazen v zadku, kamor Hondin športni terenec spravi kar 589 litrov oziroma 1.669 litrov prtljage s podrto zadnjo klopjo, Nissanov mestni križanec pa 430 litrov oziroma največ 1.585 litrov. Kar nekaj dopustniške krame bo tako ostalo doma.
Hondina teža vpliva na zmogljivosti
Honda je ob tem za skoraj 200 kilogramov težja od nissana, kar se pozna tudi pri zmogljivostih in porabi. Ta je pri CR-V za dober liter večja, hkrati za dve sekundi slabše pospešuje in doseže nekaj manjšo končno hitrost od qashqaia. Hondin poskočni in varčni motor vse odlike sicer pokaže v približno 200 kilogramov lažjem kompaktnem civicu, v obeh primerih pa si pohvalo zasluži ročni šeststopenjski menjalnik s kratkimi in natančnimi hodi prestavne ročice. Je boljši kot Nissanov.
Klasična ali športna drža?
Avta sta precej različna tudi na pogled. Hondin športni terenec četrte generacije je nekoliko zadržan, diskretno športen, bolj resen - četudi je bil nekoliko nerodno opremljen z raznimi dodatki, kot so velik zadnji spojler in stranski stopnici, s katerimi bi si zaslužil simpatije na kakšnem avtošovu. Nissanov prvak med križanci je postal eleganten, bolj športen in tudi navihan. Podobne razlike med modeloma je mogoče opaziti tudi v notranjosti, kjer nissan razvaja s kupom sodobnih zabavno-tehnoloških pripomočkov, honda pa je bolj klasična.
Sprednji pogon je cenejša izbira
Čeprav je Honda naredila izjemen motor, ki se izkaže že pri nizkih vrtljajih, se z veseljem zavrti in pri tem ni preglasen, je v CR-V primeren za manj zahtevne voznike. To pogojuje tudi zgolj s sprednjim pogonom, ki sicer zadovolji v vseh razmerah na urejenih cestah, ob tem je tak model tudi za tri tisočake cenejši od sicer močnejšega Hondinega dizla s štirikolesnim pogonom. Tudi nissanu se sprednji pogon poda kot ulit, za štirikolesnega je treba doplačati 2.200 evrov, vendar se za takšno možnost tako ali tako odloča manjšina kupcev. Oba modela sta navdušila s svojim podvozjem, ki je čvrsto in predvsem ne daje občutka, da smo v precej od tal oddaljenem vozilu. V ovinkih se zelo malo nagibata, med vožnjo čez luknje pa sta udobna in tiha.