Sliši se kot futurizem, a je vse bližje resničnosti. »Prvi avtomobili bodo nadzor nad vožnjo prevzeli leta 2018,« je prepričan prvi mož Renault Nissana Carlos Ghosn.
Ideja o samovozečih avtomobilih, s katerimi bi zmanjšali število nesreč in prometnih zastojev, ni nova, prve napovedi so se pojavile leta 1939 v New Yorku. Evropska komisija že od osemdesetih let prejšnjega stoletja financira tovrstne raziskave, Pentagon je prve prototipe financiral pred desetimi leti, piše Economist. Zamisel o avtomobilu, ki mu zgolj določimo cilj, tja pa nas odpelje sam s pomočjo sporazumevanja z drugimi avtomobili in prometnim omrežjem, se zdi futuristična, a v razvojnih oddelkih Googla, Volva, Lexusa, BMW, Renaulta, Boscha, Continentala in drugih v avtomobilski posel tesno vpetih podjetij so takšni avtomobili že realnost. Prosto gibanje v prometu jim za zdaj preprečujeta primitivna infrastruktura, ki ima možgane le v pametnih semaforjih, ter zakonodaja, ki odgovornost za vožnjo in posledice pripisuje vozniku. Da bi samovozeči avtomobili postali vsakdanjost tudi zunaj raziskovalnih centrov, bo treba vpeljati številne spremembe, ne le tehnološke, za katere pa je za zdaj še vprašljivo, ali so ekonomsko upravičene. Po drugi strani bo prehod na samovozeče avtomobile imel številne in daljnosežne posledice, ki se jih danes še ne zavedamo, menijo naši sogovorniki.
Skoraj brez volana se vozimo že danes
Google se - sicer z voznikom za volanom, ki je tam le zato, ker po zakonodaji mora biti - po ameriških cestah vozi že od leta 2012. Z Boschevim avtomobilom smo se po razvojnem poligonu vozili tudi mi pred dvema letoma, z mercedes-benzom razreda S smo se - volana smo se morali dotakniti le vsakih 15 sekund, vse drugo je avto naredil sam - letos vozili tudi po slovenskih cestah, z audijem A8 pa na podoben način pred dnevi. Podobne preizkuse v prometu delajo še BMW, Lexus z modelom GS, Renault z modelom zoe, ki zna popolnoma sam obvladovati situacijo na cesti do 30 kilometrov na uro in novi Googlov avto, ki je plod popolnoma lastnega razvoja in oblike; spominja na simpatičnega risanega junaka iz Pixarjeve risanke.
Še preden bodo prototipi prišli v prosto prodajo, se bomo na nove avtomobilske tehnologije privajali spotoma, napoveduje Economist. Evropski kupci forda focusa lahko na primer že zdaj dovolijo, da sam vzdržuje varnostno razdaljo od drugih avtomobilov, izmeri velikost parkirnega prostora, voznika pa opozarja, kadar prekrši predpise o dovoljeni hitrosti. Avtomobili, ki jih bo General Motors od prihodnjega leta prodajal na ameriškem trgu, bodo imeli širokopasovno internetno povezavo, prek katere bodo lahko pošiljali opozorila o vremenskih in prometnih razmerah drugim avtomobilom. Takšnih primerov je ob hitrem razvoju tehnologij vse več, z njimi postaja avto vse pomembnejši odločevalec, vloga voznika pa se manjša.
Elektronski možgani namesto človeške pameti
Zakaj bi proizvajalci in dobavitelji človeško pamet radi v celoti zamenjali z elektronskimi možgani? »Ker so ti bolj zanesljivi od ljudi,« pojasnjuje nekdanji član uprave nemškega razvojnega dobavitelja Boscha Bernd Bohr. Po njegovih besedah je človek kriv za 90 odstotkov prometnih nesreč, elektronika in druga tehnika pa za preostalo desetino. Bohr verjame, da se bodo že konec desetletja po evropskih avtocestah vozili visokoavtomatizirani avtomobili, ki bodo znali sami zapeljati na avtocesto, medtem pa se odzvati na vse nepredvidene situacije.
»Avtomatika še nekaj časa ne bo stoodstotna, saj ne bo omogočala večkratnega pokrivanja varovanja posameznih sistemov. Menim, da še nekaj časa ne bo možno predvideti vseh mogočih situacij, ki se na cesti lahko pojavijo, in jih prepustiti avtonomnemu ravnanju samodejnih sistemov. Zato bodo avtomobili čez 10 let imeli vgrajenih neprimerno več senzorike in avtomatskih krmiljenj, pri čemer se bo varnost hitro povečevala,« meni glavni direktor Iskre Mehanizmov Marjan Pogačnik, ki je prepričan, da bodo ceste prihodnosti infrastrukturno izjemno opremljene, kar pa bo hitro zviševalo stroške njihovega vzdrževanja. »Če bodo stroški izjemno narasli, ne vidim razloga, da bi razvoj šel v smeri izjemne avtomatizacije cestnega prometa.«
Se nove tehnologije splačajo?
Vprašanje je tudi, kaj prehod na samovozeče avtomobile pomeni za stroške podjetij in njihove delničarje, opozarja Economist. Dolgoročno bo avtomobile, ki teoretično ne bodo mogli biti udeleženi v prometni nesreči, ceneje proizvajati, saj bodo lažji in manj robustni. Kratkoročno pa to pomeni vpeljavo novih tehnologij, razvoj in vgradnjo tipal ter programske opreme, kar je povezano z visokimi stroški, ki jih ne bo možno v celoti prevaliti na končne kupce. Larry Burns iz podjetja GM za ta britanski tednik poudarja, da je prehod na nove tehnologije neizogiben, vendar pa kratkoročno pomeni manjše dobičke za avtomobilske proizvajalce, kar bi lahko upočasnilo proces. Po drugi strani razvoj novih tehnologij pomeni nove poslovne priložnosti za številna tehnološka podjetja in dobavitelje avtomobilski industriji.
Zakonodaja caplja zadaj, prometna infrastruktura bolj pametna
Ovira, ki bi lahko pomenila zamik pri prehodu na samovozeča vozila, je tudi zakonodaja, ki po pisanju Economista ne sledi hitremu razvoju tehnologij. V postopkih ugotavljanja odgovornosti za nesreče in proizvodne napake bo treba upoštevati nove tehnologije, pojavlja se na primer vprašanje, kdo bo odgovoren za nesrečo, če tehnologija v ključnem trenutku zataji. Ali to pomeni, da bodo v primeru samovozečih avtomobilov odgovornost za prometne nesreče prevzeli proizvajalci avtomobilov ali graditelji infrastrukture? »Odgovornosti za prometne nesreče ne bomo prevzeli, ta bo še vedno voznikova,« pravi Bohr. »Morda bodo spremembe v prihodnjem desetletju, ko bo zgrajena tudi pametna prometna infrastruktura, ki se bo sporazumevala z avtomobili, pa še to le v razvitem svetu,« dodaja.
Peter Korun iz podjetja AsK, ki se ukvarja z razvojem pametnih prometnih znakov, pa meni, da se prometna infrastruktura ne bo spreminjala veliko, vsaj ne v začetku obdobja umestitve teh vozil v prometni režim. »Glede na to, da ta vozila uporabljajo veliko senzorskih naprav za 'beleženje' trenutne prometne signalizacije, ki je ta hip pasivna ali pa v oblikah, ki so bolj berljive ljudem kot elektronskim napravam, se lahko predvideva, da bo prometna signalizacija sčasoma prilagojena tudi tem vozilom. Na podlagi tega se lahko pričakujejo nove tehnologije v zvezi s prometno signalizacijo, ki so vsekakor zanimive za vse, ki so inovativno usmerjeni v prihodnost prometa,« še pravi Korun.
Širše družbene spremembe
Več kot ovir je potencialnih prednosti. Glavni cilj samovozečih avtomobilov je povečevanje varnosti in manjše število smrtnih žrtev na cesti, s tem pa tudi zniževanje zdravstvenih stroškov; po zadnji raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije na cestah vsako leto umre 1,24 milijona ljudi. Dobrodošle prednosti bodo po pisanju Economista tudi zmanjševanje zastojev na cestah, omogočanje bolj poštenega zaračunavanja nadomestil za uporabo cest, preprečevanje kraj avtomobilov, samovozeči avtomobili pa bodo vplivali tudi na višjo kakovost življenja. Izboljšali bodo namreč lahko mobilnost starejših, slepih in invalidnih oseb, staršem bodo odvzeli skrb za prevoz otrok v šolo, spremenili pa bodo tudi proces pridobivanja vozniškega dovoljenja.
Avtozavarovanja bomo še potrebovali, vendar...
Nove tehnologije prinašajo spremembe tudi na področju zavarovanj, ki jih že opažamo v praksi. Vse pogostejše je vgrajevanje telematskih naprav oziroma »črne skrinjice« v vozila, tu prednjači Italija, kjer bo prihodnje leto 2,5 milijona takšnih vozil. Skrinjica vsebuje merilnik pospeškov, SIM-kartico in GPS-sprejemnik, ki zbira podatke o času, kraju, smeri in hitrosti vožnje. S pomočjo telematike lahko zavarovalnica natančno prouči zavarovančeve vozniške navade in jim prilagodi zavarovalno premijo. Boljši in varnejši vozniki tako plačujejo nižje premije. Economist piše o možnosti, da bi praksa vgradnje skrinjic, ki jo promovirajo tudi neodvisna združenja, kot je EuroNCAP, lahko sčasoma postala obvezna. Kaj pa to pomeni za zavarovalnice, ki danes polovico vseh premij poberejo iz avtomobilskega segmenta?
V naši največji zavarovalnici Triglav menijo, da bi se lahko z razvojem tehnologije v avtoindustriji spremenila tudi narava avtomobilskih zavarovanj. Torej manj zavarovanj avtomobilske odgovornosti in kaska ter več novih oblik. Andrej Šega iz Generali Zavarovalnice meni, da bi tehnologija zmanjšala izplačilo zavarovalnin, posledično bi to lahko pomenilo tudi znižanje premije za določene vrste zavarovanj. »Dejstvo je, da tudi dolgoročno tehnologija ne bo izpodrinila potrebe po sklepanju avtomobilskih zavarovanj, saj se je v vsakodnevni praksi tudi s tako tehnologijo skoraj nemogoče izogniti prometnim nesrečam,« meni Šega, ki sodobne sisteme, ki izboljšujejo varnost, že danes upošteva pri izračunu premije. Pri zavarovalnici Tilia se prav tako ne bojijo pametnih avtov, s katerimi naj skoraj ne bi bilo nesreč. »Toča, neurja in druge naravne ujme, tatvine, vandalizem... bodo še vzroki za avtomobilsko zavarovanje, zavarovanje avtomobilske odgovornosti pa bo najbrž res manj potrebno, zato bo cenejše, kasko pa dražji,« menijo v Tilii.
Konec romantike
V prihod samovozečih avtov verjame tudi inštruktor varne vožnje in nekdanji voznik relija Brane Küzmič, a se ga ne veseli. »Kaj je lepšega, ko imaš v rokah volan, sam prestavljaš, vodiš avto skozi ovinke... potem tega ne bo več, če nam še to vzamejo, kaj nam ostane,« je nejevoljen Küzmič, ki verjame, da si kupci takšnega avta ne želijo, vsaj njegova in malo mlajša generacija ne. »Proizvajalci bodo vozili v svojo smer, menim, da se bodo odločili po svoje, ne po željah kupca,« je prepričan Küzmič. In kakšni bodo avtomobili prihodnosti? »Saj poznate filme o vesoljskih ladjah, nič ne bo notri, le nekaj inštrumentov, kakšen gumb. Spremljali bomo le zeleno ali rdečo lučko.«
