Pogled na številke o registracijah novih avtov za hip prežene vse dvome o recesiji, prodaja je lani zrasla za 4,53 odstotka, letos do konca aprila pa še za dodatnih 3,2 odstotka. Pogled po posameznih upravnih enotah pa izpostavi Vrhniko z rekordnim številom novih avtov na prebivalca.
Vrhnika na obrobju Ljubljane je pravo avtomobilsko mesto, ki gosti številne avtosalone, v bližnjem Logatcu tudi manjši poligon, ima tudi neposreden dostop do avtoceste. Čeprav z 20.235 prebivalci sodi med manjše občine, ima njihova upravna enota polne roke dela z izdajanjem registrskih tablic. Lani so jih za nove osebne avtomobile izdali 2.481 oziroma skoraj toliko kot v Celju s 63 tisoč prebivalci, letos že 944. Po teh številkah je Vrhnika med upravnimi enotami na tretjem mestu v Sloveniji, večja sta le ljubljanska in mariborska upravna enota. Da imajo Vrhničani radi avtomobile, poroča tudi podatek o voznem parku. Na tisoč prebivalcev imajo 648 avtomobilov, 68 več kot v Sloveniji in okoli 50 več kot v Nemčiji. Še bolj pa šokira razmerje prodaje novih osebnih avtomobilov na prebivalca, lani si je, sodeč po statistiki, vsak osmi Vrhničan privoščil nov avto, v Sloveniji le vsak 40 in v Nemčiji le vsak 30. Na Vrhniki imajo najraje peugeote in fiate, ti dve znamki zavzemata skupaj kar 80-odstotni tržni delež, imata nekakšen monopol, saj jima tudi Renault kot vodilna znamka na slovenskem trgu ne more niti blizu.
80 % tržnega deleža imata blagovni znamki Fiat in Peugeot.
Vrhnika - fantomsko avtomobilsko mesto
No, vsaj tako pravi statistika. Obisk kraja razkrije, da je Vrhnika povsem običajno mesto, v katerem avtomobili ne polnijo vseh kotičkov. Na Vrhniki je celo mogoče parkirati, precej lažje in ceneje kot v Ljubljani. Kje so potem avtomobili!? Neuradna prečiščena statistika registracij, ki izloča avtomobile, registrirane le za nekaj dni, pravi, da je Vrhnika fantomsko mesto, ki ga avtomobili prečkajo zgolj v papirni obliki. Zanje na upravnih enotah izdajo registrske tablice, avtomobili pa ponavadi iz tovarne pridejo le v skladišče, od tam pa romajo nazaj v Nemčijo, Francijo, Italijo in še kakšno drugo zahodnoevropsko državo, kjer najdejo končne kupce. Zakaj se to dogaja na Vrhniki, ni povsem jasno. Ena od takšnih avtomobilskih oaz je tudi Idrija, pri registracijah so manj, a vseeno, aktivni tudi Štajerci, Gorenjci... Zgoraj omenjena statistika pravi, da je bilo lani takšnih avtomobilov okoli 30 odstotkov celotne prodaje, letos je številka še nekaj odstotnih točk večja. To pomeni, da v uvodu omenjena rast ni rast, ampak je dejansko upad dejanske prodaje slovenskim kupcem.
Tranzit se izplača, a ne vsem
S tem, da se množijo tablice, pa čeprav le za nekaj dni, ni nič narobe. Trgovci avtomobilov tako ustvarjajo prodajo in zaslužek, zaslužek ustvarijo tudi upravne enote z izdajo registrskih tablic, dobiček pa kujejo tudi trgovci, ki slovenske avtomobile prodajo končnim kupcem, drugače jih ne bi kupovali. In zakaj je Slovenija takšna avtomobilska oaza? Zaradi nižjega standarda in višjih davščin kot v zahodnoevropskih državah so nabavne cene avtomobilov pri nas nižje kot v Nemčiji, Avstriji, Italiji in še nekaterih drugih državah. Zato tuji trgovci avtomobile dobijo ceneje od naših trgovcev kot od lastnih dobaviteljev distributerjev v domačih državah. Res je sicer, da so bili pred tem že enkrat registrirani, a so popolnoma novi. Tovarne pa s tem ustvarijo vzporeden trg, kupcem, ki si ne morejo privoščiti novih avtomobilov, ponudijo malo rabljene z nič kilometri. Tako jih zadržijo pri sebi in ne prepustijo tekmecem. Na izgubi pa so vrhniški serviserji, ki od fantomskih avtomobilov nimajo nič.
