Če vam zasežejo avto, boste segli globoko v žep

Po lanski spremembi prometne zakonodaje se je drastično povečalo število zasegov avtomobilov. Policija vam, če storite večji prekršek, avtomobil vzame, nato sodišče presoja, ali vam ga vrnejo ali gre v prodajo oziroma uničenje. Četudi avtomobil dobite nazaj, pa se visoki kazni seveda ne boste izognili.

Lani so zasegli 1.484 motornih vozil, od tega kar 1.260 v zadnjih štirih mesecih, ko je v veljavo stopila nova, strožja prometna zakonodaja. "V imenu varnosti delamo čudne stvari," meni penolog Dragan Petrovec, ki tako prakso označuje za nepravično.

Poiskali smo odgovore na nekaj vprašanj v zvezi z zasegom.

V katerih primerih vam lahko avtomobil zasežejo?

Zaseg motornega vozila ureja 23. člen zakona o pravilih cestnega prometa, ki policistom nalaga, kdaj morajo obligatorno zaseči motorno vozilo.

Na policiji pravijo, da so najpogostejši razlogi za zaseg, če voznik vozi avtomobil v času, ko ima prepoved vožnje motornega vozila, če mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, če nima veljavnega vozniškega dovoljenja ali pa ima prepoved njegove uporabe. Avtomobil zasežejo tudi, če kljub prepovedi nadaljnje vožnje to stori ali pa denimo, če je ponovil prekršek, zaradi katerega mu je bila prepovedana nadaljnja vožnja.

Na ljubljanskem okrajnem sodišču dodajajo: "Policisti to praviloma storijo, če zalotijo storilca pri storitvi hujšega prekrška. Sem sodijo prekrški, za katere je predpisana sankcija najmanj 3 kazenske točke ali prepoved vožnje motornega vozila. Pri tem policisti upoštevajo tudi predkaznovanost voznika, torej če je bil storilec kot voznik motornega vozila v zadnjih dveh letih najmanj trikrat pravnomočno kaznovan za prekrške, na primer zaradi prekoračene hitrosti, vožnje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, če je bilo storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje in podobno."

Kako poteka zaseg?

Po tem, ko vam policist odredi zaseg avtomobila, tega prevzame pogodbena avtovleka, ki ga odpelje na parkirišče pogodbenega podjetja za hrambo vozil, pravijo na policiji.

Na vprašanje, kdo so ti pogodbeniki, so na policiji odgovorili, da pogodbe sklepa vsaka policijska uprava posebej. Kamniški izvršitelj Marijan Hojs ima denimo pogodbo s policijskima upravama Ljubljane in Kranja.

Kako je v času zasega poskrbljeno za avtomobil?

"Vozila so hranjena v prostorih, ki so primerni za hrambo vozil. Prostori

so pod varovanjem 24 ur na dan. Vrednejša vozila se hranijo v pokritih zaprtih prostorih. Vozila nižje vrednosti so na odkritem parkirišču," pravi Anže Kobetič iz pisarne izvršitelja Hojsa, kjer so imeli v petek v hrambi približno 200 vozil.

Kobetič dodaja, da so vozila zavarovana, "tako s strani izvršitelja kot tudi s strani podizvajalca, kjer ima izvršitelj prostore za hrambo vozil".

Kakšen je postopek po zasegu?

Po izrečeni kazni počakate na vabilo na sodišče. "Po zasegu vozila zoper lastnika vozila, če je tudi storilec, teče redni sodni postopek in v zvezi z zaseženim vozilom do odločitve sodišča ne more narediti nič," pravijo na ljubljanskem okrajnem sodišču, kjer so lani prejeli 239 obdolžilnih predlogov z zasegom avtomobila, 216 v zadnjih štirih mesecih.

Dodajajo, da se tovrstne zadeve obravnavajo prednostno. V povprečju trajajo okrog dva meseca, čas pa je odvisen od dokazov, ki jih je treba izvesti.

Koliko možnosti je, da avtomobil dobite nazaj?

Kot pravijo na ljubljanskem okrajnem sodišču, je ena izmed ključnih okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri odločitvi o morebitnem odvzemu vozila, predkaznovanost storilca in teža storjenega prekrška, presojajo tudi odnos storilca do tega dejanja.

Lani so v 239 postopkih v uničenje poslali 27 vozil, medtem ko je bilo 17 vozil danih v prodajo, ki jo izvršijo davčni organi, pravijo.

V katerih primerih se sodnik odloči za uničenje avtomobila?

Na ljubljanskem okrajnem sodišču so lani to možnost izbrali za 27 avtomobilov, torej dobro desetino obravnavanih.

Uničenje praviloma doleti, tako sodišče, "vozila brez prave tržne vrednosti in tehnično neizpravna vozila, pri katerih je že vnaprej mogoče predvideti, da jih ne bo mogoče prodati oziroma bi prodaja pomenila zgolj dodatne stroške za proračun".

Na naše dodatno vprašanje, ali lahko natančneje opredelijo izraz 'vozila brez prave tržne vrednosti', so nam s sodišča odgovorili: "Težko bi opredelili, za kakšna vozila gre, velikokrat se dogaja, da gre za vozila, vredna tja do tisoč evrov."

Kolikšen bo končni strošek?

Storilca prekrška poleg globe za prekršek, ki za večje prekrške preseže tisoč evrov, bremenijo vsi stroški postopka v zvezi s hrambo vozila od odvzema do odločitve sodišča, pravijo na sodišču.

Višina stroška hrambe vozila je, kot je razbrati iz odgovora, pravzaprav odvisna od hitrosti sodišč. Kot pravijo na ljubljanskem sodišču, se lahko končni stroški hrambe povzpnejo tudi prek tisoč evrov.

V pisarni izvršitelja Hojsa pojasnjujejo, da se hramba obračunava po pravilniku o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, ki ga potrjuje pravosodno ministrstvo. "Mesečni strošek hrambe je približno 130 do 260 evrov z DDV, odvisno od teže vozila," pravi Kobetič.

Verjetno največji strošek za vsakega voznika pa bi bil trajni zaseg in prodaja. Ste morda pomislili, da bi se vam kupnina lahko vštela v globo? Na sodišču odgovarjajo, da temu ni tako, kupnina vozila gre v proračunska sredstva.