Razjezila vas je žena, kapljo čez rob je dodala še tašča, v stanju popolne odsotnosti pa ste se usedli za volan in, ups, je šla sosedova ograja ali še kaj hujšega. V avtomobilih prihodnosti se vam to ne bo moglo zgoditi, obljubljajo na švicarskem inštitutu za tehnologijo EPFL, kjer skupaj s francoskim PSA (Peugeot in Citroën) razvijajo sistem, ki bo z obraza voznika razbral njegovo čustveno stanje in primerno reagiral. Kako bo sistem nagovoril razbesnjenega voznika, še ni jasno. Lahko bi ga denimo nagovoril prijazen glas, no, Miloš, pomiri se, ali pa bi sistem kar pritisnil na zavoro, dokler se ne bi umirili.
Ljudje čustva izražamo različno, tega pa računalnik ne ve
Sistem uporablja programsko opremo s področja aplikacij za zdravljenje avtizma in depresije. Kamere spremljajo mimiko voznikovega obraza, računalnik pa jo analizira in postavi diagnozo. Sistem je sposoben razbrati sedem razpoloženjskih stanj: strah, jezo, veselje, žalost, gnus in presenečenje. Raziskovalci inštituta so se osredotočili predvsem na dve stanji, jezo in gnus, saj imata podobne simptome in tudi vpliv na vožnjo, denimo raztresenost. Kako so to naredili? V sistem so naložili slike s primeri razpoloženjskih stanj ljudi, za volan so vgradili infrardečo kamero, ki spremlja razpoloženje voznika in ga primerja s prednastavljenimi slikami. V praksi se je sistem izkazal za uspešnega, v večini primerov je zaznal razpoloženjska stanja voznika, ki so podobna raztresenosti, v teh stanjih je voznik premalo zbran in ne bi smel sesti za volan. Poudarili pa so, da ljudje razpoloženje izražamo zelo različno, nekateri v jezi grizejo ustnice, drugi se namrščijo, tretji izbulijo oči. Preizkus ni uspel le takrat, ko je voznik jezo pokazal drugače kot program v računalniku, zato je sistem ni zaznal. Raziskovalci iz obeh podjetij zato sistem razvijajo naprej, sestavljajo natančnejše algoritme spremljanja obraza in se obenem ukvarjajo še z zaznavanjem utrujenosti voznika, ki je najbolj pogost razlog za nesrečo, predvsem na avtocestah. Kdaj bo sistem vgrajen v serijske peugeote ali citroëne, še ni znano. Je pa jasno, da obe podjetji načrtujeta vgradnjo v avtomobile, saj bi s tem lahko močno zmanjšali število nesreč, povzročenih zaradi zgoraj navedenih razpoloženjskih ali fizičnih stanj.
Volvo bo meril gibanje oči
Pogoste prometne nesreče predvsem zaradi utrujenosti in napak voznika skrbijo tudi inženirje v Volvu, zato so si ti postavili ambiciozen cilj: doseči želijo nično smrtnost za volani novih volvov v letu 2020. Na področju aktivne varnosti, ki preprečuje nesreče ali pa vsaj zmanjša možnosti zanje, je Volvo razvil »system city safety«, ki samodejno ustavi vozilo v mestnem prometu in tako prepreči trk. Podoben sistem imajo tudi drugi proizvajalci, v poglavje preprečevanja nesreč pa sodijo še radarski tempomati, ki vzdržujejo razdaljo do spredaj vozečega, sistemi za nadzor voznega pasu, ki aktivno ali zgolj z opozorili usmerjajo avto oziroma voznika na vozni pas, in podobno. Volvo pa je šel s sistemom »driver state estimation« še dlje. S preizkusnimi vozili v tem trenutku s pomočjo podobnih infrardečih kamer kot v zgoraj opisanem primeru spremljajo obraz in tudi oči voznika. Tako zaznajo primere, ko voznik pogled usmeri stran od smeri vožnje, ko zaradi utrujenosti zapira oči, in merijo še kot glave, če jo voznik povesi bolj kot običajno. Sistem, ki je še v razvojni fazi, bo poskrbel tudi za to, da vozilo ne bo zapeljalo prek voznega pasu, se preveč približalo avtomobilu pred vami in vas ob zaznani utrujenosti držalo pokonci z zvočnim opozorilom. Per Lanfors, vodja oddelka za razvoj funkcij za podporo vozniku v Volvu, razmišlja še naprej. »Spremljanje voznikovih oči nam omogoča tudi, da avto na podlagi prejetih informacij prilagaja osvetlitev kabine, posamezne funkcije in še zunanje žaromete, ki jih prilagodi glede na smer pogleda voznika. Poleg tega lahko takoj prepozna, kdo sedi za volanom, in mu denimo zaigra najljubšo pesem, nastavi sedež in vzvratna ogledala.« Ob tem pa Landfors poudarja, da sistem ne bo shranjeval fotografij in posnetkov voznika, zato ne bo posegal v njegovo zasebnost.
Mercedes-Benz pa kupcem že ponuja preprosto različico
A napaka sistemov PSA in Volva je v tem, da sta še v razvojni fazi. Ob tem ni znano, kdaj bosta na voljo v serijskih vozilih. Nemški Mercedes-Benz bolj preprost sistem z imenom attention assist za prepoznavo utrujenosti voznika ponuja že nekaj let. Vgrajen je v vseh Mercedes-Benzovih avtomobilih in deluje s pomočjo natančnih senzorjev, ki spremljajo gibanje volanskega obroča. Na podlagi zbranih informacij na prvih nekaj prevoženih kilometrih sestavi vzorec vedenja voznika ter ga vseskozi primerja z gibanjem in hitrostjo vrtenja volanskega obroča. Glede na zbrane informacije lahko zazna utrujenost voznika, ga sprva na to opozori z vabilom na kavo na armaturni plošči ter ga v skrajni situaciji zbudi tudi z glasnim zvočnim in pisnim opozorilom Zaviraj!. Sistem je uporaben predvsem na avtocestah, zato deluje od hitrosti 60 do 200 kilometrov na uro. Po raziskavah je odzivni čas voznika po štirih urah nepretrgane vožnje daljši za 50 odstotkov, po šestih urah pa se nevarnost za nesrečo poveča za osemkrat.
