Ruski oziroma vse bolj francoski Avtovaz bo 24. in 25. aprila gostil slovenske avtodobavitelje. Priložnosti za posel je veliko, velikan bo še rasel, je prepričan Dušan Bušen iz ACS. Trg je zahteven in drugačen, pa opozarja Vlado Bahč iz TPV.
Konec aprila bosta slovenski avtomobilski grozd (ACS) in javna agencija SPIRIT Slovenija pripravila dan slovenskih dobaviteljev v ruskem Avtovazu v Toljatiju. Prvi dan bodo dobavitelji, imena še niso znana, saj prijave potekajo do petka, razstavili komponente, orodja in opremo v znanstveno-tehnološkem centru Avtovaza. Drugi dan pa si bodo ogledali montažno linijo osebnih avtomobilov lada kalina, organizirano pa bo tudi srečanje z županom mestne občine Toljati ter ogled tehnološkega središča s predstavitvijo inženirinškega centra za avtomobilsko industrijo in posebne industrijske cone Toljati.
Rdeče številke, pozitivne napovedi
Ruski velikan je del skupine Renault-Nissan, lani je izdelal prek 534 tisoč avtomobilov, 12 odstotkov manj kot leta 2012, večino pa je prodal na domačem trgu. Avtovaz je upad prodaje pospremil še z izgubo 161 milijonov evrov. Slabi rezultati pa so po besedah predsednika uprave podjetja Boja Anderssona povezani predvsem s šibkim domačim trgom. Rusi so lani sicer pokupili 2,8 milijona osebnih avtomobilov, v širši Evropi je večji le nemški trg. A kupna moč je precej manjša, dobro gredo v prodajo predvsem avtomobili nižjega cenovnega razreda, peščica bogatih pa posega po najdražjih luksuznih avtomobilih. Napovedi za letos pravijo, da bo trg upadel za sedem odstotkov, vnovično rast pa naj bi dosegel v letu 2015.
Omejitev za dobavitelje pomeni tudi upad tečaja ruskega rublja in visoko obdavčenje uvoženih delov, s temi ukrepi bi ruska vlada rada povečala lokalno proizvodnjo delov, ki je lani znašala le 25 odstotkov. Novi partner in večinski lastnik Avtovaza, skupina Renault-Nissan, pa v to podjetje prinaša nove priložnosti za rast. Lani so si vsi trije proizvajalci razdelili tretjino ruskega trga, prodali so 821 tisoč vozil. Že leta 2016 pa nameravajo proizvodnjo vozil znamk Lada, Renault, Nissan in Dacia povečati na 1,7 milijona vozil na leto.
Slovenski izvoz v Rusijo se povečuje
Napovedana rast ruskega proizvajalca pa prinaša priložnosti tudi za naše dobavitelje. Predsednik ACS Dušan Bušen opisuje, da je v podjetju sedem glavnih delov proizvodnje, ki se razprostira na šestih hektarjih in štirih milijonih kvadratnih metrov proizvodnih in skladiščnih površin ter obsega: livarno, presernico, pogone, šasijo in glavno montažo, plastične dele, testno proizvodnjo in vzdrževanje. Podjetje ima potrjen razvojni program do leta 2020 in je enakopraven del zveze Renault-Nissan. Avtovaz že postaja podjetje, kjer se bo proizvajalo 1,5 milijona osebnih vozil blagovnih znamk Lada, Renault in Nissan. Prav tako načrtujejo proizvodnjo devetih novih modelov vozil lada na skupnih platformah ter osvojitev 40-odstotnega deleža vozil lada, renault in nissan na ruskem trgu,« pravi Bušen in dodaja, da je leta 2009 trgovska menjava z Rusijo znašala 24 milijonov evrov, pri čemer je sodelovalo le 10 podjetij, v letu 2012 pa je 23 podjetij ustvarilo več kot 75 milijonov evrov izvoza ter dodatnih 40 milijonov evrov v konsolidiranih bilancah mešanih podjetij.
Napovedana rast BDP
»V začetku leta 2012 je ruska vlada podpisala 38 sporazumov o proizvodnji delov s tujimi in domačimi podjetji, kar bo pospešilo lokalno proizvodnjo avtomobilov in sestavnih delov. V obdobju med letoma 2002 in 2011 se je proizvodnja avtomobilov v Rusiji povečala za 70, prodaja pa za 58 odstotkov,« dodaja svetovalec za ekonomske zadeve na veleposlaništvu RS v Ruski federaciji Ingolič in na podlagi makroekonomskih projekcij napoveduje med 3,5- in 4,5-odstotno rast BDP do leta 2016.
Priložnost le za razvojne projekte in lokalno izdelane dele
Med dobavitelji, ki se bodo udeležili slovenskega dneva v Avtovazu, bo tudi novomeški TPV, ki ruski trg že zelo dobro pozna. V preteklosti je TPV za ruskega proizvajalca razvil sedeže za Ladin model granta, te pa je skupaj z ruskim partnerjem izdeloval v tovarni TPV RUS. »Delež v TPV RUS smo sicer prodali, tudi zato, ker nismo mogli zagotoviti ekipe za obvladovanje trga. To gre bolje ruskemu partnerju, saj deluje na domačem terenu,« pravi Bahč. Za Avtovaz in ruski trg pravi, da je močno drugačen od zahodnoevropskega, čeprav se tudi to spreminja, in v poslu zahteva kar nekaj prilagajanja. »V preteklosti so bile zahteve po kakovosti nižje kot na zahodu, posledično smo na trgu dosegali tudi nižje cene za sestavne dele. To se zdaj spreminja, z vstopom Renault-Nissana v Avtovaz se zahteve zvišujejo. Glavna težava za dobavitelje pa ostaja oddaljenost ruskega trga, to prinaša zahtevno in drago logistiko, zato je za ruski trg smiselno dele proizvajati lokalno,« pravi Bahč, ki se bo usmeril predvsem na razvojne projekte za Avtovaz, pri katerih oddaljenost in obdavčitev nista v breme.
Kdo od naših še dobavlja Avtovazu
Avtovazu dele dobavljajo še koprski Cimos, šempetrska Letrika, SEP in Helios. Največji med njimi je domžalski Helios, ki prodaja neposredno avtomobilskim tovarnam, na tem področju pa ima mešano podjetje z ameriško multinacionalko PPG. PPG Helios je leta 2011 ustvaril 40 milijonov evrov prihodkov. Helios sam pa prodaja premaze v Rusiji tudi avtomehaničnim delavnicam.
