Mercedes je s prenovljenim razredom E uspešno in učinkovito združil športnost z eleganco ter se z bolj mladostno podobo podal v lov tudi za mlajšimi kupci. Zaobljen sprednji del je povsem odpihnil zadržan videz predhodnika, štiri puščice LED dnevnih luči privlačijo poglede tako ljubiteljev in lastnikov Mercedesov kot tudi naključnih mimoidočih, tudi zadnje luči so zaradi LED diod še kako privlačne, športnost pa poudarjajo izpostavljene in kromirane izpušne cevi. Če iz oči opazovalcev ob zunanjem videzu razreda E veje občudovanje, potem široko odprta usta kažejo, da česa takšnega niso vajeni. S tem prek 4,8 metra dolgim E je namreč možno speljevati, parkirati, zmerno voziti in tako imenovano "jadrati" do 160 kilometrov na uro - tako, kot je treba, v popolni tišini.
S prenovljenim razredom E skuša Mercedes namreč znova zaigrati tudi na strune, ki jim radi prisluhnejo ekološko naravnani kupci in tisti, ki sledijo trendom. Za 52.550 tisočakov si je tako pri nas moč omisliti hibridnega E, ki ponuja brezhibno sodelovanje klasičnega in električnega motorja, kakršnega smo vajeni pri izdelkih iz Vzhoda, dodatno dozo navora, v teoriji nizko kombinirano porabo le 4,2 litra na sto kilometrov, visoko avtonomijo - ta sicer preseže 1.200 kilometrov -, zgolj 109 gramov škodljivih izpustov na kilometer in že pregovorno visoko mero udobja ter prostora za vse potnike - sploh zadaj se lahko pohvali z zelo radodarnim prostorom za noge. Podatki o porabi hibridnega E uvrščajo na vrh najbolj varčnih luksuznih vozil, nizke emisije pa zaradi ugodnejših davčnih stopenj privlačijo flotne kupce, predvsem v Franciji, Veliki Britaniji in Španiji.
Že napis "BlueTEC" na zadku Mercedesa pa razkriva, da gre za drugačno kombinacijo, kot smo je vajeni pri Lexusu ali BMW. Mercedes je namreč 20-kilovatni električni motor z 250 Nm navora združil z 2,1-litrskim štirivaljnim dizelskim motorjem, ki zmore 150 kW (204 KM) in 500 Nm največjega navora. Skupna sistemska moč hibridnega E tako znaša 170 kW (231 KM) ter ponuja 590 Nm navora. Številke so zgovorne, do stotice tak E pospeši v 7,5 sekunde ter doseže 242 km/h, ob tem naj bi porabil do 15 odstotkov manj goriva kot šibkejši E 250 CDI ter tretjino manj kot enako močni šestvaljni E 300 CDI. Sliši se mamljivo, ob tem je tudi prtljažnik nedotaknjen.
Po vstopu v zelo tradicionalno, klasično zasnovano kabino in namestitvi na zares udoben vozniški sedež obrnemo ključ in pričakovano se ne zgodi nič. Tišina in mir. Pred voznikom namreč ni nikakršne "fensi" grafike in instrumentov, zgolj diskreten zaslon med števci, ki po želji kaže trenutno dogajanje in delovanje hibridnega sklopa. Nežen pritisk na plin 1.850 kilogramov težko vozilo - zaradi hibridnega sistema in baterij tehta 70 kg več kot E 250 - premakne z mesta. Elektrika avtu vidno pomaga pri speljevanju, takrat se sicer izgublja največ energije in moči. Zgolj na elektriko se je moč popeljati do 35 km/h, vendar bo v praksi dokaj glasen dizelski motor prej prišel na pomoč. V dobro tistih za vami!
V idealnih pogojih bi se lahko na elektriko peljali dober kilometer daleč, sicer pa se elektromotor vestno vklaplja med prehitevanji in pri višjih hitrostih ter lajša delo dizlu. Voznika moč in navor elektromotorja zlahka zmamita v bolj športne vode, saj ga je 250 Nm na voljo praktično takoj. Avto takrat razumljivo ni prav varčen, a Mercedes tako pokaže tudi precej športen obraz.
K varčevanju z gorivom pripomore tudi tako imenovano jadranje. Slednje pride najbolj do izraza pri spuščanju po klancih, tudi tistih komaj opaznih ali na popolni ravnini. Sistem smo dodobra preskusili po kamnitem spodnjem Krasu in spustu do vasic v furlanski nižini. Ko voznik umakne nogo s pedala za plin se motor ugasne, avtomobil pa nadaljuje pot v prostem teku pri hitrosti vse do 160 km/h, sproti nabrana električna energija se pri tem shranjuje v baterije. Poraba se je takrat spustila pod pet litrov, s takšno sila nežno vožnjo pa bi zmogli narediti več kot 1.500 kilometrov. V teoriji.
Slovenija je namreč izrazito neravninska dežela, hibrid ob sila varčnih dizelskih motorjih kljub vsemu ne pride toliko do izraza, kot pa kje drugje. Če smo z E 220 CDI v povprečju z zelo nežno nogo porabili 6,2 litra goriva, je bila pri hibridu ta nižja za približno pol litra. Ker pa se tale E ponaša tudi z dobrimi vozniškimi lastnostmi, ki jih prinašajo večkrat hvaljeni, učinkovit in udobni sedemstopenjski avtomatski menjalnik, uravnotežen zadnji pogon, dobršna zaloga moči in po želji nič kaj "eko" pospeški, se je poraba ustalila pri okoli 6,5 litra - dobrega pol litra niže kot pri E 220 CDI. Povprečja si v mestnem prometu in gneči s hibridom skorajda nismo kvarili, saj je sistem za regeneracijo zavorne energije le-to vestno shranjeval v baterije, kar je na koncu omogočilo več kilometrov počasnega premikanja in vožnje brez rabe dizelskega goriva.
Pri hibridih ne gre brez matematike, ki zadeva stroške za gorivo. Z Mercedesom E 300 BlueTEC Hybrid bi kak postanek na črpalkah spustili, nekaj denarja pa gotovo privarčevali. Naše izkušnje in primerjava z 220 CDI je pokazala, da bi prihranek znašal približno osem evrov na tisoč kilometrov - hibrid pač porabi dobrega pol litra goriva na sto kilometrov manj kot običajna različica. Ob pogledu na cenik pa hitro postane jasno, da prihranki s hibridno različico niso takšni, da bi jih sploh kdaj upravičili skozi višjo nabavno ceno.
Hibridni E namreč stane 52.550 evrov, E 220 CDI z ročnim menjalnikom 44.990 evrov, E 220 BlueTEC z avtomatskim menjalnikom pa 47.750 evrov. Razlika v denarju je tako precejšnja, v kilometrih pa težko predstavljiva - s hibridom bi morali prevoziti skoraj milijon kilometrov, da bi bili na istem kot s CDI ter 600 tisoč kilometrov, da bi se izenačili z BlueTEC različico.
Seveda pri takšnih zneskih za nakup novega avtomobila matematika s črpalk zlahka odpove. Kogar zanimajo limuzine višjega srednjega razreda in ga pritegnejo prijeten videz prenovljenega razreda E, eleganca, udobje, kup varnostne in druge elektronike ter dizelska varčnost, ta se bo najbrž odpeljal z E 200 CDI ali E 220 CDI. Moči pod motornim pokrovom bo imel povsem dovolj.
A kogar zanima prav tak E, le da si želi večjo zalogo dizelske moči, ta se bo ozrl k E 250 CDI ali pa še raje k šestvaljnima E 300 CDI in E350 CDI. Ob njiju pa se hibrid lahko ponudi kot alternativa. Ne le, da boste z njim kazali svojo ekološko ozaveščenost in bili moderni, tak E je ob le nekaj slabših zmogljivostih tudi varčnejši in cenejši kot šestvaljnika. Prihranek glede na enako močni E 300 namreč znaša 6.160 evrov, glede na 185-kilovatni E 350 pa celo 9.450 evrov.
Foto: Matej Kačič
Več o prenovljenem Mercedesu razreda E si preberite v članku Mercedes-benz E - zaščiten kot Alcatraz