Američan z italijanskim naglasom

Kdor je gledal Tarantinov film se gotovo spomni nastopa treh Američanov, ki skušajo s svojim (neslavnim) znanjem italijanščine pretkanega poliglotskega nemškega oficirja Lando prepričati v svoje italijanske korenine. Brad Pitt z "Bandžournou", "Graci" in "Si, korektou" gotovo zmaga, tudi Fiata freemonta z Italijo ne bi povezal niti popoln avtomobilski laik. Freemont je v osnovi namreč Dodge journey - nekaj primerkov lahko srečamo tudi na slovenskih cestah - za katerim se skriva veliki mešanec. Freemont namreč kljub štirikolesnemu pogonu ni kleni terenec, prav tako ni pravi enoprostorec.

Seveda z ameriškim pedigrejem ni nič narobe, sploh če so vam všeč masivni avtomobili. Debeli dve toni težak orjak s Fiatovo značko in ob najmočnejšem 170-konjskem dizlu tudi s pogonom na vsa štiri kolesa ter avtomatskim menjalnikom je namreč vse prej kot slab avto, v zakup pa je treba vzeti tudi nekatere jenkijevske posebnosti.

Prva posebnost so seveda mere.

Čeprav freemont nosi Fiatove značke, je daleč od gabaritov, ki smo jih sicer vajeni pri tem italijanskem proizvajalcu vozil. Mali 500 s svojimi tremi metri in pol dolžine se ob freemontu kar izgubi, tudi večji 500L lahko s svojimi 4,16 metra ter 1,67 metra višine zgolj nemočno pogleduje k sorodniku iz Amerike. Ta je namreč dolg skoraj 4,9 metra, »čez rame« ga je za 188 centimetrov, v višino pa meri opaznih 175 centimetrov. Pri vožnji skozi ostne mestne ulice ali parkiranju v skopo odmerjen prostor boste tako lahko naleteli na težave, v izdatno pomoč pri akrobacijah vam bo sicer vzvratna kamera, saj je na sredini kar 8,4-palčni zaslon na dotik, spredaj pa parkirnih senzorjev ni.

Druga posebnost je zares razkošna in udobna notranjost, ki na 289 centimetrih medosne razdalje serijsko ponuja prostor za sedem ljudi.

Freemont je v Fiatovi paleti na nek način nadomestil prav tako sedemsedežni enoprostorski model ulysee. Vozniški in sovozniški sedež v freemontu krasita razkošje in udobnost, testni primerek se je ponašal še z usnjem. Sedi se precej visoko, drugače in precej bolje kot v enoprostorcu, v drugo vrsto sedežev pa sta integrirana jahača, kar bodo znali ceniti starši nekoliko večjih otrok. Lahek dostop tja omogočajo tudi bočna vrata, ki se odpirajo skorajda pod pravim kotom. Naslon in vzdolžni pomik druge klopi sta seveda nastavljiva, kar sedež lahko spremeni v udobni počivalnik, v katerem mimogrede zapreš oči, ob odprtju pa se čudežno znajdeš na cilju. K večjim užitkom med vožnjo pripomore tudi kvalitetno ozvočenje Alpine.

Tudi dostop do tretje vrste je enostaven, tam je dovolj prostora za dva večja otroka, vendar pa zaradi preplitvega dna nekoliko primanjkuje prostora za noge. Sosedovi vam bodo kljub temu rade volje porinili svoje otroke za kak razširjen družinski izlet, v to ste lahko prepričani. Ob tem so vsem potnikom na voljo tritočkovni varnostni pasovi, vozniku pa je za nadzor dogajanja v kabini v pomoč integrirano in pod streho spravljivo širokokotno ogledalo. Zadnja dva sedeža se sicer enostavno pospravita v dno prtljažnika, kamor nato lahko spravite 758 litrov prtljage. Žal tam ni roloja ali police, ki bi prtljago skrila pred preveč radovednimi pogledi, dvojno dno skriva dodatni predal, kamor pospravite obvezno opremo, v boku je tudi priročna baterijska svetilka. Ob popolnoma zloženih zadnjih sedežih velikost prtljažnika naraste na 1.461 litrov.

Tretja posebnost freemonta je zvrhana mera odlagalnih površin.

Evropski, japonski in korejski proizvajalci radi pozabljajo na to, da so potniki med vožnjo žejni, da se jim po žepih valjajo mobilniki, ključi in denarnice ter da nekateri s seboj prevažajo še vse kaj drugega, kot zgolj tisto, kar imajo trenutno na sebi ali pa so pravkar kupili v trgovini. Američani pa odlično poznajo navade in želje voznikov ter potnikov, ter pri njih do dilem "Kam bi dal?" ne prihaja.

Z vsakim novim raziskovanjem freemonta smo naleteli na kak nov utor, odprtino ali predal in v kakem filmu bi bil ta avto gotovo lahko izvrstno tihotapsko orodje. Velik predal se tako skriva pod sovoznikovim sedežem (nihče od potnikov ni pomislil nanj), predali ob vratih na svojem mestu obdržijo tudi velike plastenke, tisti med sedežema "pogoltne" zajeten fotoaparat, predali pa so v tleh v drugi vrsti sedežev (tega so nekateri našli šele ob bolj pozornem iskanju).

Četrta posebnost so tudi prav nič fiatovska armaturna plošča in merilniki, potovalni računalnik ter nekatera stikala in ročice.

No, morda bodo posamezne reči znane voznikom Mercedesov, saj sta bila Daimler in Chrysler v preteklosti nerazdružljiva. Iz tistih časov je tako nožna ročna zavora ter zgolj ena obvolanska ročica, nekaj funkcij pa je dosegljivih na hrbtni strani volanskega obroča. Voznik se na nekatere prijeme hitro navadi, za druge spet potrebuje čas. Za uporabo preprost je zaslon na dotik, prek katerega lahko v celoti poveljujemo tudi klimatski napravi v zadnjem delu vozila ali pa se s pomočjo Garminove navigacije uspešno pripeljemo na cilj. Le pot do tja podnevi si boste morali razsvetliti sami, saj nima samodejnih dnevnih luči, pokrovček za gorivo pa je zaklenjen s ključem, ki ga je treba posebej izvleči iz ohišja sicer dobrodošlega sistema Keyless Go.

Peta posebnost je vožnja s freemontom, saj po "zaslugi" šeststopenjskega samodejnega menjalnika pokaže dva obraza.

Čeprav ima avtomatika številne prednosti, se tale v mestu ni izkazala. Med pospeševanjem je menjalnik namreč glasen in občasno sunkovit. Na trenutke se je zdelo, da motorju poveljuje brezstopenjski menjalnik, saj kljub nežni nogi kar ni in ni hotel prestaviti višje, na trenutke pa je ob prestavljanju tudi močno cuknil. Čeprav je pod motornim pokrovom preizkušen dvolitrski Fiatov štirivaljni turbodizel s 125 kW (170 KM) in 350 Nm navora, se zna ob veliki masi freemonta dodobra namatrati. Boj s težo se pozna na črpalki, saj poraba zlahka preseže 10, tudi 11 litrov.

Povsem drugačen je freemont na odprtih cestah in avtocestah. Ko ga spravite do omejitev se motor in menjalnik umirita, avto pa preplavi skoraj popolna tišina. Ob za Evropo dodelanem in udobnem podvozju ter dobrih sedežih je križarjenje s tempomatom prava poezija, sploh če lahko zmerno pospešujete in zavirate. Na ovinkastih cestah se znova pokaže, da je freemont pravi mešanček, saj se nagiba manj kot klasični terenci. Ceste izven urbanih naselij so prijazne tudi do žepa, saj poraba vidno pade in se ustali pri okoli 8,5 litra na sto kilometrov.

Kot šesto in zadnjo posebnost lahko izpostavimo terenske ambicije tega velikega družinskega enoprostorca.

Drži, za kak resnejši skok na teren je premalo dvignjen od tal, prav tako je brez reduktorja ali zapor diferencialov, na delovanje pogona in sistema pa voznik nima prav nobenega vpliva. Štirikolesni pogon z elektronsko sklopko namreč po potrebi do polovico moči pošlje zadnjemu kolesnemu paru, kar omogoči bolj zanesljivo vožnjo v dežju ali snegu. Z njim smo si denimo brez težav "skrajšali" pot iz Ajdovščine do Tolmina skozi zasneženi Trnovski gozd, ob močnih nalivih, ki so zajeli Slovenijo v času testa pa smo se zgolj nasmehnili. Avto gre po cesti v vseh razmerah kot tank, robustnost in višina pa potnikom vlivata spokojen občutek varnosti.

Fiat freemont je drugačen in pravi posebnež med predstavniki v razredu velikih enoprostorcev, saj takšne kombinacije konkurenca skorajda ne ponuja. Z njim boste zagotovo izstopali iz povprečja, pohvali se lahko tudi z bogato serijsko opremo, ob tem se obvezno pripravite tudi na številna vprašanja v slogu "Ali je to res Fiat?" ter nekoliko začudene poglede, ko boste zaradi njegovih terenskih sladkorčkov družinski izlet lahko podaljšali ali popestrili tudi izven urejenih cest.

Avtomatski menjalnik ima svoje hibe, a če želite štirikolesni pogon je to treba vzeti v zakup - tak paket (oprema Lounge) s popustom stane 33.390 evrov. Freemont je na voljo tudi z ročnim menjalnikom in šibkejšim 2.0-litrskim motorjem s 104 kW (140 KM), z rednim popustom 2.500 evrov je takšen na voljo za 25.950 evrov, za ljubitelje šestvaljnikov in bencina pa skrbi ameriški 3,6-litrski motor za 33.390 evrov.