Fordova kuga je ceste prvič zajela leta 2008, všečna oblika kompaktnega športnega terenca, zelo dobre vozne lastnosti in tehnika pa so pri nas zasenčili tudi njeno manj posrečeno ime. Že po petih letih je pred nami druga generacija, ki je zaradi svojega videza, udobja in večje prostornosti postala bolj družinam prijazna. Ampak...
Kugine poteze so po novem namreč preprostejše in manj športne ter naj bi ob večji notranji prostornosti premamile kupce z več kot sto držav po svetu. Globalni novinec tako nekoliko spominja na povišanega oziroma napihnjenega focusa, bočna linija je malo nižja in bolj razpotegnjena glede na predhodnico, najbolj drugačna je kuga spredaj. Tam sta ožja žarometa z LED diodami in elegantna prednja maska, ki dobro skriva 19-centimetrsko terensko oddaljenost od tal, zadek pa je oblikovan v prepoznavnem hišnem slogu. Glede na predhodnico je tako nova kuga izgubila nekaj športnega pridiha, pridobila pa je na vsem drugem.
Še posebej na prostoru, katerega skromnost je prej odvračala družinsko naravnane kupce. Nova kuga je od predhodnice namreč daljša za osem centimetrov, meter ji pokaže 452,4 centimetra, med kolesoma ostaja 269 cm in ponuja dovolj prostora za potnike zadaj. Za večjo prilagodljivost tam zdaj poskrbi še nastavljiv hrbtni naslon zadnje klopi. Občutno večji je prtljažnik, saj se je v osnovi iz 410 litrov povečal na 481 litrov, ob podrti zadnji klopi pa "požre" 1.653 litrov.
Ob doplačilu tisoč evrov se pokrov lahko elegantno in lahkotno odpre s pomočjo brce pod odbijačem, za ta dodatek se sicer odloči polovica kupcev in močno olajša trenutke, ko k avtu pridemo otovorjeni z obema rokama. Nič več umazanih rok in nakupovalnih vrečk. Za marsikoga nepotreben pripomoček sicer zaradi brezhibnega delovanja priporočamo, le prtljažna vrata bi se lahko odpirala in zapirala hitreje.
Po želji (in globini denarnice) je lahko Fordova kuga tudi zelo bogato opremljena - na vrhu je razkošni paket Titanium, ki ponuja pravzaprav vse, kar si želi še tako zahteven voznik v tem razredu. Poudarek je na udobju in varnostnih asistenčnih sistemih, tudi brezhibnemu pomočniku za parkiranje.
Pod motornim pokrovom ima lahko tudi močan 2,0-litrski ekološko posodobljen štirivaljni turbodizel s 120 kW (163 KM), ki se je izkazal z uglajenostjo, razmeroma tihim in zveznim delovanjem ter močjo. Največji navor 340 Nm je sicer na voljo pri dokaj visokih 2.000-3.250 vrtljajev v minuti, največjo moč pa ob relativno kratkih gibih zelo natančne prestavne ročice dosežejo pri dokaj visokih 3.750 vrtljajih. Na testu je motor v povprečju porabil osem litrov, bolj racionalni bodo najbrž posegli po šibkejšem 103-kilovatnem dizlu, kjer je dovolj moči na voljo v še nekoliko nižjem območju delovanja in porabi manj goriva.
Moč na cesto lahko kuga prenaša prek inteligentnega štirikolesnega pogona - slednji v praksi navdušuje in mu velja nameniti več pozornosti.
Glede na tistega v predhodnici, ki je deloval s pomočjo klasične sklopke Haldex, se sedanji štirikolesni pogon lahko pohvali s hitrejšo odzivnostjo. Z vektorskim prilagajanjem navora (curve control) v različnih razmerah omogoča stoodstotni prenos moči na katerokoli os, za vse skupaj pa nezaznavno skrbi elektronika. Ta glede na trenutni oprijem, nagibanje vozila in vrsto podlage že nekoliko vnaprej predvideva in tudi sprejema odločitve, občutek za volanom športno-terenske kuge pa je podoben kot pri najbolj športnih različicah Fordov ST.
Sistem je sicer nadgradnja sistema za nadzor proti zdrsu koles in poleg hitrega razporejanja navora na slabših podlagah izboljša oprijem z rahlim zaviranjem posameznih koles, večinoma tistih na notranji strani vozila. S tem deloma oponaša delovanje zapore diferenciala, stabilnost in oprijem vozila pa sta zaradi tega odlična tudi v snegu, blatu in gozdnih površinah. V prvi prestavi se sicer kuga lahkotno spopade z marsikaterim klancem in strmino, tudi družinsko udobno naravnano podvozje je kos bolj zaostrenim razmeram.
Delovanje samega pogona lahko ves čas spremljamo prek preprostega prikazovalnika med števcema. Ob običajni vožnji ali denimo potovanju po avtocesti tako deluje le prednji kolesni par - kar je tudi v prid nižji porabi -, pri vožnji v klanec pa deloma že pomaga zadnji par. Kuga se je s svojo brezhibno lego še posebej izkazala v hitreje odpeljanih ovinkih, na spolzki in mokri podlagi ter še posebej na makadamu. V takšnih razmerah brzi tako odločno in lahkotno kot marsikateri avto na avtocesti, kuga gre vedno točno tja, kamor jo voznik usmeri z volanom. Kdor pri izbiri avta velik poudarek daje varnosti in legi na cesti v vseh pogojih, še posebej v tistih manj idealnih, ta s štirikolesno gnano kugo zagotovo ne bo storil napake.
Voznikov delovni prostor je sicer ukrojen povsem na novo in povzema trenutno Fordovo arhitekturo, ponuja kakovostne materiale in dobro ergonomijo, le preglednost nazaj nekoliko ovira širok zadnji stebriček. Voznik sedi skorajda odlično in bolje kot v predhodnici, sedeži ponujajo dovolj bočne opore in se ubrano zlijejo s kuginimi voznimi lastnostmi. O armaturni plošči kaj dosti novega ne moremo zapisati, saj je ta praktično enaka kot v focusu in c-maxu. Kdor je imel oziroma ima doma kak glasbeni stolp japonskega Sonya, se bo hitro znašel, kljub temu, da je sredinski del poln stikal. Preglednost tako ni ravno vrlina, a se voznik hitro znajde s pomočjo stikal na volanu. Kakovost izdelave je dovolj dobra, LCD zaslon na sredini pa bi lahko bil tudi večji in tako zaostaja za nekaterimi tekmeci.
Ford kuga je prepričljiv kompakten športni terenec, ki bo še posebej všeč družinam. Osnovna različica z bencinskim motorjem (1.6 ecoboost s 110 kW (150 KM)) in dvokolesnim pogonom je s popustom na voljo za manj kot 20 tisočakov, vstopni dizel s prednjim pogonom za 21.610 evrov, najcenejša štirikolesna kuga v kombinaciji z dizlom pa stane 25.350 evrov. Kmalu bo na voljo tudi šibkejši 1,6-litrski turbodizel s 84 kW največje moči (114 KM), ki se bo cenovno umeščal blizu najcenejšega bencinarja.
Cenovno je kuga tako na ravni neposrednih tekmecev, ki slišijo na ime Mazda CX-5, Honda CR-V in VW tiguan ter stane nekaj odstotkov več kot Kia sportage, Nissan qashqai in Hyundai ix35. Testna je bila na vrhu ponudbe, z vse prej kot ljudsko ceno 35 tisočakov pa je prepričljivo pokazala, kaj vse zna in zmore. Predvsem štirikolesni pogon je vreden vsakega centa in v kombinaciji s šibkejšim dizlom velja še kako razmisliti o njem.
