V prvem nadstropju so pobirali smeti s tal in nam stregli, ob koncu ogleda pa so nam še stisnili roko, nežno in mehko. To so Toyotini roboti - visoki od metra do metra in pol, v bleščeče belih oblačilih in brezizraznih obrazov.
Japonska Toyota, največja proizvajalka avtomobilov na svetu, je nanje stavila vse. V avtomobilskih tovarnah so jih začeli uvajati v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, desetletje pozneje so Toyotini roboti prevzeli varjenje in lakiranje v skoraj vseh njihovih obratih. Z njimi pa je Toyoti uspelo doseči tudi proizvodni ideal - najučinkovitejši proizvodni proces, ki so ga v naslednjih desetletjih posnemali prav vsi proizvajalci avtomobilov.
Roboti nimajo slabih dni, ne potrebujejo dopusta...
Zdaj so roboti nepogrešljiv pomočnik v vseh proizvodnjah, opravljajo težka dela, za katera bi ljudje potrebovali preveč časa ali napora, ob tem so bolj natančni, se ne pritožujejo zaradi delovnih razmer, višine plače, ne hodijo na bolniške in dopust ter nimajo slabega dneva. Znajo skoraj vse, a vseeno potrebujejo vodenje, nadzor, tudi redno vzdrževanje. Industrializacija robotov pa je le začetek njihove poti, so prepričani v Toyoti, ki od leta 2000 intenzivno vlaga tudi v tako imenovane humanoidne robote, ki so namenjeni neposredni pomoči ljudem. Leta 2005 je proizvajalec na sejmu robotike Aichi na Japonskem razkril strategijo razvoja humanoidnih robotov; razdelil jih je v tri skupine po zasnovi in upravljanju. Prvi se premikajo kot ljudje, drugi se kotalijo s kolesi, v tretje pa se usedemo in jih upravljamo sami prek igralne palice. Leta 2011 je Toyota predstavila prve robotske proteze, ki poškodovanim pomagajo pri gibanju oziroma nadomeščajo manjkajočo nogo ali roko.
Potrebe po njih povečuje staranje prebivalstva
Zakaj so humanoidni roboti tako pomembni in zakaj nanje tako veliko stavijo, je bilo naše vprašanje v razvojnem centru Toyota Partner Robot. »Prebivalstvo na Japonskem in tudi v nekaterih drugih državah, predvsem v razvitih delih sveta, se stara, število rojstev pa upada,« je pojasnil predstavnik razvojnega centra. Na Japonskem je bil delež starejših ljudi v celotni sestavi prebivalstva leta 2000 18-odstoten, leta 2020 bo že 41-odstoten. V Severni Ameriki, Franciji in Nemčiji je njihov delež po besedah sogovornika nekaj manjši, a se bo povečeval z enako hitrostjo kot na Japonskem, kar pomeni vse večje povpraševanje po negi starejših, vse večjo obremenitev služb, ki se ukvarjajo z nego ljudi, in vse slabšo kakovost življenja. Humanoidni roboti so po prepričanju Toyote pravi odgovor na spremembe socialnih razmer, saj električni pomočniki lahko skoraj v celoti nadomestijo negovalce ali pa jim pri tem močno pomagajo.
Od glasbenikov do osebnih pomočnikov
Toyotini razvojniki so vložili leta raziskav in razvoja v to, da bi bile te naprave učinkovite in predvsem varne za uporabo. Njihov cilj je povsem posnemati delovanje ljudi, a ga izvajati bolj načrtovano, predvsem pa brezhibno natančno. Kako delujejo v praksi? Na vhodu v razvojni center nas je pozdravil pihalni kvintet robotov, ki je na trobente igral z umetnimi ustnicami. Brezhibno je odigral nekaj koračnic, znova in znova in vselej enako natančno, torej brez osebne note. Po zabavnem delu smo spoznali robota osebnega pomočnika, ki se premika prek senzorjev in kamer, ob tem zaznava predmete, jih zagrabi, ne da bi jih poškodoval, in dostavi na vnaprej določeno lokacijo.
Razume govorne ukaze, pobira, prestavlja...
Razume govorne ukaze, torej jih lahko upravlja vsakdo. Inženirji so posebno pozornost namenili podrobnostim, predvsem čvrstosti prijema, saj bi premočan stisk lahko poškodoval predmet ali celo človeka. To smo dodobra spoznali pri naslednjem robotu, ki nam je postregel s pijačo ter nam predvidljivo in mehko segel v roko. Nato je zagrabil pladenj in ga nepremično držal, čeprav smo preizkušali gibljivost njegovega umetnega komolca.
Robotska proteza, aktiven bolničar
Zadnji del predstavitve je razkril delovanje umetne proteze, dejansko robotske noge, ki prek elektronike in senzorjev v celoti nadomešča človeško nogo. Drugi pomočnik je robot, ki pomaga pri premikanju povsem nepokretnih. Bolniška sestra mora bolnika le nasloniti na robota, ta pa ga dvigne in premakne v pravilen položaj za nadaljnjo oskrbo. Manever, ki je pri bolniškem osebju pogosto povzročil vsaj bolečine v hrbtu.
foto: Miloš Milač
