Mazda je s tretjo generacijo šestice poskrbela za revolucionaren, razgiban in predvsem zelo seksi videz. Tudi limuzina je na zunaj atraktivna in drzna, notranjost pa je lepo oblikovana in prostorna. Avto je tako v poslovni razred vnesel precej svežine, ob mikavni zunanji podobi, prostornosti in dobrih voznih lastnosti pa ponuja še tihe in predvsem varčne bencinske atmosferske motorje.
Tehnični podatki
Moč motorja: 141 kW (192 KM) @ 5700 vrt/min
Pospešek (0-100 km/h): 7,8 s
Največja hitrost: 223 km/h
Poraba goriva (kombinirana): 6,3 l/100 km
Emisije CO2: 148 g/km
Največji navor: 256 Nm @ 3250 vrt/min
Testna poraba: 8,1 l/100 km
Cena osnovnega modela Revolution: 32.290 evrov
Cena testnega modela: 33.660 evrov
Limuzinska Mazda 6 je svojevrsten posebnež, saj je za dobrih šest centimetrov daljša od karavanske in v dolžino meri 487 centimetrov, v zadku ponuja 489 litrov prostornine (karavan 522 litrov). Ob tem ima za kar osem centimetrov daljšo medosno razdaljo (283 cm), kar se najbolj pozna na zadnji klopi. Njena oblika sicer odškrtne kak centimeter za glave visokih, vseeno pa se zdi tale Mazda 6 prava poslovna limuzina - sploh s tipično ameriškom paketom. Ta ponuja najmočnejši 2,5-litrski štirivaljnik (!) s 141 kW (192 KM) in umirjen šeststopenjski samodejni menjalnik. Drži, nekoliko eksotična kombinacija za slovenske razmere, vsekakor pa je vredna greha v obliki 32.290 evrov naprej.
Močan motor na papirju šestico do stotice požene v 7,8 sekunde ter jo potisne vse do 223 km/h, vendar pa je celoten paket precej ameriški. Motor je tih, zna biti tudi odziven, a poudarek avta je na udobni potovalni vožnji in bo zelo všeč umirjenim voznikom. Ali pa potnikom na zadnji klopi. K temu pripomore tudi razmeroma uglajeno podvozje - seveda ostaja bolj čvrsto naravnano in v kabino prenese tudi kak tresljaj več, odkupi pa se med ovinki.
Menjalnik (ročka bi lahko bila tudi lepša) je sicer zelo dober, vendar si ob "kick downu" vzame nekaj časa za razmislek, potem pa le pripravi motor do hrumenja. Menjalnik in motor pa povsem spremenita karakter avtomobila, ko se odločimo za ročni način prestavljanja, bodisi prek ročice (neuglednega videza) ali prek ušes ob volanu. Mazda takrat postane pravi športnik, adrenalin pa vam še dodatno dvigne za štirivaljnika prav dirkaško poetičen zvok motorja. Dizli, kje ste?
Za natančnim volanom šestica ponuja prefinjen občutek. V notranjosti prevladujeta usnje in črnina, prostora na zadnji klopi je dovolj za noge in za glave, prednji sedeži pa so dobri in udobni. Položaj za volanom je odlično nastavljiv za voznike vseh velikosti. Končna obdelava je na visoki ravni, avtu pa bi se podal večji zaslon na sredinski konzoli.
Šestica je sicer po naprednih pripomočkih v samem vrhu razreda. Vozniku so na voljo sistemi za mrtve kote, nenadno spremembo voznega pasu, preklapljanje snopa biksenonskih in aktivnih žarometov (zasluži si pohvalo, saj deluje praktično idealno in brez nenamernih napak, ki bi zaslepile nasproti vozečega), opozarjanje in samodejno zaviranje ob nevarnosti pri nižjih hitrostih, testni pa je ponujal tudi radarski tempomat MRCC (Mazda Radar Cruise Control), ki je deloval zadovoljivo. V gneči žal ne zna popolnoma ustaviti ter speljati, pri višjih posegih pa lahko drastično posega v vožnjo, ko denimo nenadoma pred nas skoči kak drug avto.
Če iščete primeren managerski avto, ter želite nekaj novega in svežega, potem je takšna šestica lahko prava za vas. Z njo vas med uglednimi Nemci ne bo sram na poslovnih sestankih in srečanjih, hkrati ne bo zbujal nevoščljivosti ali zbujal prevelike pozornosti, kar v poslu šteje. Če ob tem še dostikrat premagujete daljše razdalje in občasno radi "spustite konje na pašo", potem velja razmisliti o takšni Mazdi 6. Na testu smo sicer v povprečju porabili 8,1 litra na sto prevoženih kilometrov, kar tudi ni veliko za bencinarja s toliko konji.
