Bralka nas je na opozorila na nesmisel, na katerega je naletela ob menjavi avtomobila. Vedela je, da je registrska tablica vezana na vozilo, a kljub temu se je pozanimala, ali bi dotedanjo tablico vendarle lahko obdržala. Na upravni enoti so ji pojasnili, da sicer lahko obdrži enako vsebino tablice. A to nikakor ne bi bilo zastonj, saj bi morala dati najprej stare tablice uničiti ter naročiti nove. Ni se odločila za dodaten strošek - za nov par tablic z izbranimi označbami bi plačala nekaj čez 37 evrov. Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor so nam sicer sporočili, da navedeno ne drži, a bolj konkretnega pojasnila kot navedbo člena iz Zakona o motornih vozilih nismo dobili. Smo pa pogledali, katero podjetje se razveseli vsake naše nove in stare tablice namenjene za uničenje.
Nemci bi tablice delali za pol manj
Že vrsto let je in še naprej bo to podjetje KIG. To je namreč ob lanskem javnem naročilu MZIP, (spet) dobilo posel izdelave registrskih tablic. Prav to javno naročilo se je znašlo tudi med očitki v interpelaciji ministru Samu Omerzelu (ta sicer vse očitne iz interpelacije zavrača). Na razpis sta se namreč javila dva ponudnika, kot rečeno KIG in nemško podjetje Erich Utsch AG skupaj s svojo slovensko podružnico Utsch Adria. Podjetje KIG je ponudilo, da lahko izdela in varuje 1,7 milijonov registrskih tablic za skoraj 13 milijonov evrov brez DDV. Njegov 'nasprotnik' Utsch, pa, da bo isto delo opravilo za pol manj, in sicer 6,5 milijonov evrov brez DDV.
S pritožbo niso uspeli
Podjetje Utsch Adria se je na odločitev ministrstva pritožilo na državno revizijsko komisijo, ki pa je zavrnila zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen. Ministrstvo je nujo po sklenitvi pogodbe podprlo z argumentom, da bi se v primeru nezmožnosti zagotavljanja tablic za postopke registracije naredila velika gospodarska škoda. Tablice bo torej (vsaj) naslednja štiri leta izdelovalo podjetje KIG. Pogodba sicer še ni sklenjena, a kot pravijo na MZIP, se cene tablic za uporabnike ne bodo spreminjale. KIG je tablice izdeloval, kot rečeno, tudi že do sedaj. Leta 2007 je namreč iško podjetje podpisalo pogodbo za izdelavo tablic, pogodba je decembra 2010 potekla. A postopek oddaje javnega naročila leta 2010 ni uspel, tako smo ostali brez uradnega proizvajalca tablic. Da ne bi ostali brez teh, jih je podjetje KIG še naprej izdelovalo, in sicer na podlagi aneksov k pogodbi. Samo v letu 2013 je bilo izdanih 439.527 kosov registrskih tablic. "Program proizvodnje registrskih tablic je vitalnega pomena za celotno Skupino KIG, saj se ostali proizvodni programi soočajo s posledicami gospodarske krize," pojasnjuje Marjana Novak, direktorica podjetja KIG. "Prav tako je treba izpostaviti pomen družbe KIG za lokalno okolje, v katerem ni veliko takih podjetij, ki bi lahko zaposlovala."
Zakaj enkrat pol cenejša ponudba ni uspela
Ministrstvo je ponudbo podjetij Erich Utsch in Utsch Adria zavrnilo kot nepopolno. Navedli so štiri nepravilnosti, in sicer napačno registracijo podjetja, neustrezno varovanje, neustreznost laboratorija za certificiranje ter neustreznost tehničnih skic. V odvetniški pisarni Fatur, ki zastopa podjetje Utsch, pravijo, da so razlogi neutemeljeni. »Registracija dejavnosti ne more biti razlog za zavrnitev, ker se uporablja zgolj v statistične namene in ne za izbiro na razpisu. Tudi varovanje blanketov v Nemčiji ne more biti problem. V Slovenijo pridejo prazne tablice, ki se šele tu natisnejo. Varovanje smo tukaj uredili z ustrezno varnostno službo, tako da je tudi ta argument neutemeljen. Tretji razlog za zavrnitev je prav tako nemogoč, kako so lahko tehnične skice s predloženimi vzorci neustrezne, če so bile na podlagi teh skic proizvedeni vzorci, odstopanja pa so bila v mejah tolerance. Glede laboratorija se je dejansko izkazalo, da po predpisanem ISO standardu izbrani laboratorij res ni bil verificiran za to preverjanje. A izkazalo se je, da v dokumentaciji razpisan standard sploh ne meri retrospektivnosti folije, ampak nekaj drugega. Ali to pomeni, da tudi KIG ni podal pravih podatkov?« pravi odvetnik Damjan Belič iz omenjene odvetniške pisarne, ki dodaja, da so ob ogledu dokumentacije prišli tudi do indicev, da bi lahko prišlo do spreminjanja že oddane dokumentacije.
KIG zavrača očitke
Novakova na očitke podjetja Utsch odgovarja, da ponudbi med seboj niti nista primerljivi ter da je imelo ministrstvo na izbiro le eno popolno ponudbo. "Tudi primerjava cen z drugimi državami EU pokaže, da so registrske tablice cenejše od cene, ki jo je ponudil KIG, le v Litvi in na Hrvaškem, " pojasnjuje Novakova, ki zavrača tudi vse očitke konkurence o domnevnih nepravilnostih. "Očitke zavračamo in jih ocenjujemo kot podlo in načrtno škodljivo propagando konkurence." In dodaja, da ponudba nikakor ni bila spremenjena in KIG ni imel dostopa do nje. "Cene med popolno in nepopolno ponudbo sploh ni mogoče primerjati," poudarja Novakova. "Izdelava registrskih tablic, ki so kompleksen in integriran produkt, je naš najpomembnejši proizvodni program, v katerega je bilo v zadnjih desetih letih investirano veliko lastnega znanja in sredstev."
Kdo vodi KIG
Novakova je sicer direktorica podjetja KIG od septembra 2012. Pisali smo že, da je kot članica upravnega odbora Primorja podpisala pogodbo za prodajo trboveljskega Rudisa po ceni devet milijonov evrov. To naj bi bila prenizka cena glede na obseg poslov, ki jih je imelo takrat podjetje, čeprav je bila višja od cenitve. Rudis je kupilo podjetje MSIN Naložbe Marka Moharja in Matjaža Satlerja, ki sta tudi lastnika podjetja KIG, ga nato preprodalo švicarskemu podjetju Cottagon. Novakova je pred odhodom v Primorje vodila Rimske terme, ki so danes v stečaju.
Dober gospodar?
Ne glede na to, kdo je dobil posel in kdo ga ni in tudi če drži, da je bilo v postopku vse izpeljano brez napak in nepravilnosti, pa se kot končni kupci registrskih tablic lahko vprašamo, ali je ministrstvo za promet delovalo kot dober gospodar in nam priskrbelo tablice po najugodnejši ceni. Velika razlika v ceni dveh ponudb še vedno bode v oči in zbuja vprašanje, ali ne bi bilo mogoče dobiti tablic za kakšen evro manj.
