Pravi magnet za poglede

Zagotovo ste že slišali koga, ki prepeva kot Sting, „žaga" kot Slash, razteza meh kot Avsenik pa se vam je vseeno zdelo, da to pač ni to. Morda vas je o precejšnji razliki med kopijo in originalom podučila ženska, ki si želi prave torbice Louis Vuitton ali čevlje Prada, ali pa ste le nemo zavijali z očmi ob kopijah Robbovega vodnjaka ali Miloške Venere. Tudi Mona Lisa je zgolj ena in edina!

Tako bi na vprašanje "Kopija ali original?" bržkone dobili hiter in jasen odgovor: „Seveda original! Tudi najboljša kopija ostane le kopija!" Pa je res vedno tako? Če pustimo ob strani umetnine, ki jim zob časa lahko jemlje lesk, se kdaj pa kdaj le zgodi, da je kopija zares odlična. Tak je denimo prenovljeni Peugeot RCZ, sploh če ga poganja zmogljiv motor z 200 "konji", s katerim še bolj suvereno zarjove ob originalu, Audiju TT.

Dolgo časa je bilo moč ta mali športni kupe posebne oblike, ki je še najbolj spominjala na mešanico hrošča in Porscheja 911, zlahka prepoznati v množici. Oblika je izžarevala športnost in dinamičnost, ob tem je premogel nekaj luksuza ter pametno mero agresije. Audi TT je bil kralj, eden in edini. Dokler ni na sceno pred nekaj leti zapeljal RCZ, Peugeotov 2+2 športni kupe in posebnež po svojem imenu, saj ga edinega niso sestavljale tri številke z ničlo v sredini. Kaj pa zdaj?

Privlačen, atraktiven in cenovno dostopni RCZ je vse skupaj močno močno zakompliciral, sploh po prenovi in s trenutno še najmočnejšim motorjem. Če to slišiš iz ust nekoga, ki že dlje časa prisega na močnega Audija TT, potem bo že res. Z našim levom smo namreč ujeli levinjo, ki na koncu kar ni mogla prehvaliti nove grive, gromkega rjovenja in seveda agilnosti.

Drugačen in dramatičen RCZ za mlade in mlade po srcu je torej lani dobil nekaj kozmetičnih popravkov ter postal sodobnejši in bolj podoben drugim levčkom. Nova je prednja maska, kjer je zdaj deljena odprtina za zrak, na njenih robovih so dnevne LED luči, drugačne so še luči, večji zračniki in spojlerji. Zadaj je bil deležen rahlih lepotnih posegov - tam se seveda še naprej nahaja samodejno ali s pritiskom na gumb dvižni spojler, ki ustvarja nekaj dodatnega podtlaka in pripomore k boljši aerodinamiki in večji stabilnosti ob višjih hitrostih. Koristno in zelo všečno! Levinja je sicer pohvalila lepo obliko, ki izžareva nekaj premijskega in boljšega.

Znotraj ji pozornost najprej pritegnejo naluknjane aluminijaste stopalke za plin. Oči se nato ustavijo na preprostih, športnih in stilskih merilnikih za hitrost, motorne vrtljaje, nivo goriva in temperature hladilne tekočine. Pohvale sta deležna ravno prav majhna ročica menjalnika - ta bi lahko bila manj fina in hitrejša - ter sredinski greben, ki vliva občutek kreposti. Volanski obroč je prevelik za avto s športnimi geni, a je dobro oprijemljiv, zaslon na vrhu armaturke, ki se dviga in spušča v ležišče pa je dobil etiketo "zanimiv".

Kakovost materialov in izdelave v 429 cm dolgem in 131 cm visokem športniku je odlična in pohvaljena, k dodatnemu občutku prestiža pa pripomorejo retro analogna ura na sredini, zmerna mera kroma ter z usnjem prevlečena vrata. Pravi val navdušenja požanjeta prednja usnjena in električno nastavljiva sedeža, ki sta postavljena praktično na sredini vozila. Na pogled sta namreč izjemna, oblikovana zgolj iz enega dela ter vsaj na videz ponujata dovolj bočne opore. V praksi se nato pokaže, da imata sedežna lepotca ob močnem priganjanju le premalo sedežne in ledvene opore.

Kakršnekoli misli o prevozu odraslih ljudi zadaj izginejo ob pogledu na - oblikovno sicer izjemno - kupolasto dvojno usločeno streho in zadnje steklo, poudarjeno z aluminijastim lokom. Otroci bi se tja morda šestisnili, vendar pa bi jim kaj hitro zmanjkalo prostora za noge. Lepo in na otip prijetno odlagališče za kakšno torbico, športno torbo ali nakupovalne vrečke torej. Če je prtljage več, je na voljo za tak tip avta dovolj velik prtljažnik, v osnovi ponuja 321 litrov, s podrtima zadnjima sedežema pa se prostor podvoji. Le rezervno kolo je pri tem treba pustiti doma in s seboj raje vzeti komplet za krpanje gum.

Ko obrnemo ključ, kaj hitro postane jasno, da gre kljub enakemu motorju 1.6 THP 200 za neko povsem drugačno "žival", kakršna je Peugeot 208 GTI. Že ko zgolj pobožamo stopalko za plin, že je RCZ pripravljen za igro. Čeprav je prisilno polnjen, zamika v odzivnosti skorajda ni - po tej plati močno prekaša športno dvestoosmico. Njegov ognjevit značaj dodatno podkrepi par zaključkov izpušne cevi izpod levega dela zadka. Med vožnjo se na trenutke sicer zdi, da malo posiljeno športno rjove, k čemur pripomore posebna membrana Sound System, a med 3500 in 5000 vrtljaji zares pristno hrope in grgra. Motor se izkaže s prožnostjo, saj se ga po mestu zlahka vozi pri kakršnikoli hitrosti v skorajda katerikoli prestavi, brez kakšnega oklevanja pa se zavrti vse do omejevalnika pri dobrih šest tisoč vrtljajih - precej visoka številka za turbo motor.

Svoje atletske vrline je nekaj več kot 1.400 kg težak lev nato pokazal na ovinkasti cesti, kjer je s pomočjo 275 Nm navora pri 1700-4500 vrtljajih v minuti brez težav sledil enako močnemu TT. Ta na papirju sicer ponuja boljše zmogljivosti, saj stotico doseže po 6,4 sekunde, RCZ sekundo pozneje, najvišja hitrost pri TT znaša 240 km/h, pri RCZ pa 235 km/h. Zaradi nizkega težišča in dobro uglašenim podvozjem na cesti deluje čvrsto in zelo suvereno. K temu pripomoreta tudi dovolj trd volan in stopalka sklopke ter precej natančna prestavna ročica, le bolj nežen je treba biti z njo. Čeprav podvozje sloni na stari platformi modela 308, je za športne užitke dodobra dodelano in nastavljeno, za „udobje" slovenskih cest pa morda celo preveč čvrsto in vam zna poskakovanje in tresenje po napornem delovnem dnevu še kako presedati.

Ovinkov, kilometrov in s tem povezane zabave pa nam v RCZ kljub vsemu kar ni in ni bilo dovolj. Ko smo se počasi že želeli umiriti, je bil zgolj nekoliko močnejši pritisk na pedal za plin dovolj, da je sledila nova „runda". Čeprav motor poganja prednji kolesni par, se moč zelo dobro prenaša na cesto, ob morebitnem pretiravanju hitro vskoči elektronika s stabilizacijskimi sistemi ESP, DSC in EBFD ter umiri besnenje, na mokri in spolzki cesti pa vseeno velja dodatna previdnost. Povprečna poraba se je gibala pri devetih litrih na sto prevoženih kilometrov, ob umirjeni vožnji je padla na dobrih sedem, ob priganjanju pa je poskočila na 11 litrov.

Porabljeno energijo smo si nabirali skozi naselja in mesta, kjer je bilo kaj hitro jasno, da je RCZ pravi pozer in nastopač, ki še kako pritegne poglede mimoidočih. Z njim je tako skorajda nemogoče kilometre nabirati neopažen, kar je vsekakor eden izmed njegovih adutov. Podobno opažen je seveda tudi Audi TT, ki nas je na drugi strani razvajal z bolj pristnim zvokom motorja v celotnem območju vrtljajev. Izpod motornega pokrova se je v kabino slišalo prijetno renčanje, volan je odličen, prav tako menjalnik in prestavna ročica - tukaj se bodo morali pri Peugeotu še kaj naučiti. A imidž in dolga leta izkušenj imajo tudi svojo ceno - ta je skoraj enkrat višja in za ceno rabljenega TT dobiš novega RCZ.

Peugeot RCZ 200 THP za svojo ceno okoli 30 tisoč evrov ponuja veliko, če mu česa ne primanjkuje, sta to lepota in konji, tudi kvaliteta. Po dizajnu je v tem cenovnem razredu skorajda brez konkurence, dvojčka Toyota GT86 in Subaru BRZ pa sta veliko bolj vozniško naravnana. Morda Peugeotu RCZ manjka nekaj imidža. Tisti, ki jim je avto statusni simbol, bodo zato najbrž posegli po bolj zvenečih imenih, ki imajo bodisi pod pokrovom manj konjev bodisi bodo nabavili rabljenega. A ne gre pozabiti, da z nakupom RCZ dobite posebnost, ekskluzivnost in vsakodnevno prepoznavnost. Kdor si želi še več moči, spomladi prihaja 270-konjski RCZ R; prihaja pa tudi novi TT.