Oba spremlja dvoličen ugled, množica občudovalcev na eni in množica aktivistov na drugi strani, ki ju zmerja s potratnežema, nastopačema, nekateri ju celo ne spustijo v mestna središča. V teoriji imata oba res precej nasprotujočo si zasnovo, zato niso nenavadna vprašanja, zakaj bi človek imel dvotonskega terenca za vožnjo po cesti, če z njim nikoli ne zavije na teren.
V praksi pa se tako X5 kot range rover vse bolj približujeta nadarjenosti na vseh področjih, za zelo visoko ceno seveda. BMW X5 30d xDrive stane 68 tisoč evrov, z dodatno opremo pa kar 97 tisočakov. Na ceniku range roverja je zapisana cena 133 tisočakov, z dodatno opremo pa kar 155 tisoč evrov. Še posebej pri angležu želi del ugleda prispevati tudi vrtoglava cena, v resnici pa je prepad med obema nekaj manjši, kot se zdi, saj je za range roverja mogoče dobiti večji popust kot za X5.
Lažja, a še vedno tehtata več kot dve toni
BMW X5 je predvsem trendovski luksuzni terenec, ki vse bolj izgublja terenski značaj. S prvim X5 ga povezujejo le še postavna oblika, precejšnje mere (novi je dolg že 4,9 metra), dvojnost značaja in velika teža, saj X5, čeprav je lažji od prejšnjega, opremljen s trilitrskim dizlom tehta kar 2.145 kilogramov. Range rover, daljši za deset centimetrov, je še 15 kilogramov težji, a je to za kleni range precej dober dosežek, saj je v zadnji generaciji pridobil aluminijasto karoserijo in izgubil do 420 kilogramov teže. Range je ob tem drugačen od X5, malo manj postavljaški, čeprav je še mogočnejši, precej bolj razkošen in manj športen. Nekako bolj ustreza opisu pravega luksuznega terenca, res pa je, da se ta opis skozi čas spreminja. Od teh dvoživk danes pričakujemo, da zmoreta vse - od udobne in hitre vožnje, stabilnosti in natančnosti v zavojih do terenskih lastnosti na terenu in snegu.
BMW zmore piti po kapljicah
BMW X5 je v mestu okretnejši, bolj lahkoten, pri pospeševanju je za sekundo hitrejši (do hitrosti sto kilometrov na uro skoči v 6,9 sekunde), čeprav ima enako moč in zelo podobno težo - zahvala za to gre predvsem odzivnemu trilitrskemu turbodizlu s 190 kilovati. X5 je še za debel liter varčnejši od tekmeca, mestna vožnja zahteva deset, avtocesta okoli devet litrov, umirjeno premikanje po podeželskih cestah in vaseh pa porabo zmanjša na sedem litrov. Dizelski motor ob nežnem dodajanju plina deluje že z dobrimi tisoč vrtljaji, se vseskozi spontano in odločno odziva na dodajanje plina in oddaja precej manj slišen in grob zvok kot v prejšnjem X5. Odločen motor zbudi tudi športne želje voznika, čvrsto (doplačljivo) M-podvozje pa jih le podpre. Dvotonec se skozi zavoje pelje skoraj tako dobro in natančno kot limuzine tega razreda. Volan je natančen, potniki se bodo dobro počutili tudi v kabini, ki je beemvejevsko dobro izdelana, lično urejena in vozniško oblikovana. Na (doplačljivih) sprednjih komfortnih sedežih je ugodja veliko, tudi za športne navdušence, ki si lahko podaljšajo sedalni del in stisnejo zgornji del telesa z nastavljivimi bočnimi oporami. Dobro se bodo počutili tudi potniki na zadnji klopi, vsi skupaj pa bodo polnili večji, 650-litrski prtljažnik, ki ga odpirajo dvodelna vrata.
Range razvaja z limuzinskim udobjem in terenskimi zmogljivostmi
Tako tih kot range roverjev trilitrski turbodizel vseeno ni. Ko je ogret, je ta zaradi boljše izolacije res neslišen, nekaj dizelskega ropota v kabino spusti le ob priganjanju. Ob tem je za liter bolj požrešen, za odtenek manj odziven, a povsem dovolj zmogljiv. Potrebe po osemvaljnih bencinarjih ne v enem ne v drugem ni, oba dizla izpolnjujeta tudi visoke zahteve kupcev. V vožnji je range malo bolj okoren, zaradi dodatnih centimetrov v dolžino in širino je tudi bolj mogočen in se zdi manj dinamičen kot X5. Temeljit štirikolesni pogon z elektroniko, ki nadzira zdrse, stabilnost in razporeja moč med vsemi štirimi kolesi, dela range roverja sicer zanesljivega tudi v hitro voženih zavojih, a voznika nikakor ne vabi vanje tako kot BMW X5.
Podvozje range roverja je tudi tokrat vsestransko, spet je učinkovito tudi na terenu. Vzmetenje je zračno in bogato nastavljivo, saj omogoča trebuh avta spustiti na 7,5 centimetra od tal in dvigniti na 30 centimetrov, hod vzmeti je kar 59,7-centimetrski. Kar 420 tipal pa vseskozi prilagaja delovanje vzmetenja, menjalnika in elektronike, zato je novi range bolj prijazen od prejšnjega, za plezanje prek skal, po strmih klancih in premagovanje snega je večinoma dovolj program auto, vse drugo naredi elektronika. Ali bodo lastniki range roverja res pognali med pasti terena, je drugo vprašanje. »Naši kupci se sicer zelo redko ali pa nikoli ne vozijo po takšnem terenu. Pomembno pa je, da vedo, da njihov avto zmore takšne podvige,« nam je predlanskim na predstavitvi v Maroku pojasnil David Lloyd iz družbe. Poleg terenskih vrlin je range z zračnim podvozjem navdušil še z mehkim pobiranjem cestnih lukenj in neravnin, že omenjeno izvrstno izolacijo in razkošno potniško kabino - prostorsko in opremsko. Range zmore še malo bolje kot X5 pričarati resnično razkošje v potniški kabini. Imenitni so materiali, mehko usnje, ki oblači sedeže in armaturno ploščo, les, ki prekriva skoraj celo sredinsko konzolo. Na zadnji klopi je več udobja kot v X5, v prtljažniku pa je prostora manj za sto litrov.
BMW pleza tudi v strme klance
BMW X5 pa je BMW, kar je hkrati prednost in breme. Preizkusni je bil opremljen s prilagodljivim M-podvozjem, ki tudi v programu comfort ni znal prav elegantno pobirati cestnih lukenj, v bolj športnih programih pa je že vabil med zavoje, kjer se X5 počuti precej bolje, kot bi pripisali 2,2-tonskemu kolosu. Pri reševanju udobja je morda rešitev doplačljivo zračno vzmetenje. Vseeno smo ga pognali na teren in še po snegu do sedežnice na Krvavcu. Elektronika je v vsakem hipu poskrbela za dober oprijem koles, poleg tega pa je uravnavala še zdrse in stabilnost. Obut v dobre pnevmatike je X5 plezal tudi v strme klance, na poti nazaj pa je elektronika spet nadzirala spust, voznik je le nastavljal hitrost spusta in se zabaval s prikazom delovanja pogona in prečnih ter bočnih nagibov na 10,25-palčnem zaslonu, ki tokrat štrli iz armaturne plošče. Odsotnost reduktorja, skromnejša oddaljenost od tal in manj terenskih nastavitev podvozja pa X5 vseeno dajejo minus v primerjavi z range roverjem.
Športni terenci oziroma SUV so zmagovalci minulega leta v Sloveniji, saj so si odrezali kar 11 odstotkov avtomobilskega trga, 0,7 odstotne točke več kot leta 2012. V prvih 11 mesecih lani smo Slovenci pokupili 5.302 SUV, v celem letu 2012 pa 5.032. Nekdaj nišni SUV so se prodajali bolje kot mestni avti, res pa je, da so naselili skoraj vse avtomobilske razrede - od malih (nissan juke, renault captur), kompaktnih (volkswagen tiguan), srednjerazrednih (audi Q5), višjih (mercedes-benz ML) in še luksuznih, kamor dejansko sodi le veliki range rover. V prihodnosti mu bo družbo delal še Bentleyjev SUV. Najbolje prodajani so bili kia sportage, dacia duster in nissan juke.
Z range roverjem po maroški puščavi
Rover
Foto: Miloš Milač
