Lexus GS 450h in BMW activehybrid 7 ponujata tehnično dovršen hibridni sklop. Skupni so jima izjemne zmogljivosti, vozne odlike ter sozvočje elektro- in bencinskega motorja. Razlikujeta ju prisilno polnjenje in narava samodejnega menjalnika. Oba obljubljata majhno porabo, a v praksi zaostajata za dizelskimi različicami.
Lexus GS 450h ponuja skupno sistemsko moč 254 kilovatov (345 konjskih moči), atmosferskemu bencinskemu 3,5-litrskemu šestvaljniku med vožnjo namreč pomaga električni motor, prenos pa gre prek brezstopenjskega samodejnega menjalnika na zadnji kolesi. Lexusa lahko poganja izključno električni motor, navaden motor z notranjim zgorevanjem ali oba skupaj. Pri zagonu in speljevanju ter vožnji pri majhnih hitrostih avtomobil deluje tako rekoč neslišno, vozilo takrat ne sprošča škodljivih izpustov in ne porablja goriva. Pri večjih hitrostih ali zmernem pospeševanju električnega nezaznavno zamenja motor z notranjim zgorevanjem. Kadar je nujno, denimo pri odločnejšem pospeševanju ali vožnji v klanec, se vključi še električni motor in zagotovi dodatno moč. Pretok energije med elektro-, bencinskim motorjem in kolesi lahko spremljamo na 12,3-palčnem zaslonu, hibridni sistem sicer pametno izbere najprimernejši vir moči.
Tih in nežen ter zmerno žejen lexus
Zmogljivosti so vredne občudovanja, do stotice 1,73-tonski GS 450h pospeši v 5,9 sekunde, da se peljati športno. Kljub trši nastavitvi podvozja v športnem načinu, izboljšani odzivnosti motorja in bolj čvrstemu, a še vedno nekoliko neodzivnemu volanu pa ostaja tudi zaradi menjalnika bolj naravnan na udobje. Tudi bencinski motor je tih in nežen, ob priganjanju pa potnike razvaja s prijetnim zvokom šestvaljnika. Z nežno nogo boste zgolj na elektriko prevozili dobra dva kilometra, daljša vožnja po avtocesti zahteva okoli osem litrov, podeželska pa manj kot sedem. Električni motor ima takrat večjo vlogo pri pogonu, bencinar je manj izkoriščen in manj žejen ter po številkah povsem primerljiv s trilitrskimi dizli v konkurenčnih nemcih. Ob hitrem pospeševanju in dinamični vožnji poraba zlahka naraste na 11, tudi 12 litrov, testna pa se je sukala pri okoli devetih litrih - to je kak liter in pol več, kot bi spil primerljivi dizel. Prodajne številke sicer kažejo, da je lexus v Evropi bolj obroben igralec, kljub bogati opremi za primerljivo ceno (testni je stal pod 80 tisoč evrov) in predvsem drugačni tehniki se kupci na evropskih tleh bolj odzivajo na vrhunske nemške dizle ter imena Audi, BMW in Mercedes-Benz.
BMW s turbohibridom
Najnovejši hibridni sklop »made by BMW« smo našli pod pločevino največje sedmice. Dobri dve toni težko vozilo v različici activehybrid poganja trilitrski turbobencinski vrstni šestvaljnik, pri bolj ekološki vožnji in hkrati tudi večjih zmogljivostih mu pomaga še elektromotor, skupna sistemska moč pa znaša 340 »konjev«. Konjenica se na zadnji kolesni par prenaša prek večkrat hvaljenega osemstopenjskega samodejnega menjalnika, ki po želji pretika zelo športno ali pa mu ukazujemo sami. Pogled v tehnične podatke pokaže, da takšna sedmica sto kilometrov na uro doseže v 5,7 sekunde, števec se ustavi pri tovarniško omejenih 250 kilometrih na uro, pri tem pa naj bi kombinirana poraba znašala le 6,8 litra na sto prevoženih kilometrov.
Zmogljivosti navdušijo, poraba niti ne
BMW se v praksi izkaže z usklajenim delovanjem obeh motorjev, očara sistemski navor 500 njutonmetrov. Zgolj na elektriko smo se lahko neslišno peljali tri kilometre, v praksi je bilo to uporabno zgolj v kolonah in mestnem središču, pri naglem pospeševanju in hitrostih nad 60 kilometrov na uro pa je celotno obremenitev nase prevzel bencinar. Hibridna sedmica zna tudi križariti (coasting), pri hitrostih do 160 kilometrov na uro se ob popuščenem plinu bencinski motor povsem izključi.
Pri odločnem speljevanju v hipu, ko pritisnemo na plin, sedmici precej pomaga elektromotor, prisilno polnjenje pa poskrbi za brutalnost v nižjih vrtljajih, kar manjka lexusu. Električni in bencinski stroj preklapljata nezaznavno, veliko bolj kot pri drugih hibridih pa je slišati zvok bencinarja. Ta ponuja pravo poezijo za ušesa, glas motorja je športen, dinamična je zlahka tudi vožnja, na avtocestah pa se je hibridna sedmica izkazala z udobjem. Medtem ko so zmogljivosti navdušujoče, saj je ta BMW močnejši kot 740d ali 740i, je manj navdušil s porabo. Ta je v povprečju znašala dobrih deset litrov, kar je tri litre več od obljubljene, ob tem da nismo dirkali. Ob odločnejšem pospeševanju se je dvignila na več kot 12 litrov, po tej plati hibrid ni kaj prida varčen.
Dizel se bolj splača
Če pod drobnogled vzamemo še ceno hibrida, v izhodišču in brez trenutnih popustov stane 104 tisoč evrov, se tehtnica nagne v korist 740d. Ta je ob nekaj konjih manj cenejši za skoraj pet tisočakov, ob tem v zrak spusti 149 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer, hibrid 150 gramov, obljubljena kombinirana poraba dizla pa je za 1,2 litra manjša. Bencinski 740i je še cenejši, osnovna cena po ceniku znaša 96.300 evrov, tovarna pa obljublja 7,8 litra kombinirane porabe. S takšnim bi morali prevoziti pol milijona kilometrov, da bi uradni hibridni prihranek izničil višjo nabavno ceno, dizel pa se po tej strani splača takoj. V hibridni sedmici moramo pri tem v zakup vzeti tudi manjši prtljažnik, saj so baterije shranjene za naslonom zadnje klopi, kar odškrne skoraj tretjino prostora.
