Navdušenje nad jeklenimi konjički, neomajna zvestoba podjetju in nenehno prizadevanje za napredek. To je zaznamovalo poklicno pot 51-letne Mary Barra, ki je v 33-letni karieri v General Motorsu (GM) napredovala od inženirske praktikantke v eni izmed proizvodnih enot do najvišjega položaja v enem največjih podjetij na svetu, kar se je zgodilo sredi tega tedna. Na položaju glavnega izvršnega direktorja bo nadomestila Dana Akersona, ki januarja odhaja v pokoj.

Imenovanje ženske na čelo avtomobilskega proizvajalca je presenetilo industrijo, kjer so bila vodilna mesta do zdaj rezervirana za moške. Mary Barra je prva ženska v vrhu te korporacije v njeni več kot stoletni zgodovini in ena zelo redkih predstavnic nežnejšega spola, ki so kadarkoli zasedle najvišje menedžerske položaje v avtomobilskih korporacijah. Hkrati je General Motors po dolgem obdobju prevlade drugih profilov - Dan Akerson je pred prihodom v GM vodil zasebni naložbeni sklad, njegov predhodnik Edward Whitacre pa je ustvaril imperij ameriškega ponudnika mobilne tehnologije AT & T - znova dal prednost inženirskemu znanju.

Avtomobilizem položen v zibelko

Barrajeva, ki zadnji dve leti vodi razvoj izdelkov, po mnenju poznavalcev najpomembnejše področje v podjetju, je inženirka elektrotehnike. Avtomobile je občudovala od mladih let, ki jih je preživela v mestu Waterfore v ameriški zvezni državi Michigan. Njen oče je proizvajal lake za GM, povezanost s podjetjem in ljubezen do avtomobilizma pa sta Barrajevo po njenih besedah tudi navdušila za študij na šoli za inženirje in menedžerje General Motors Institut, ki se je pozneje preimenovala v Univerzo Kettering. Tu je pridobila naziv inženirke elektrotehnike in že v času študija v tovarni GM, kjer so proizvajali avtomobile pontiac fiero, opravila prve delovne ure kot praktikantka. S prihranki je svojega prvega chevroleta chevette prav kmalu zamenjala s črnim pontiacom fierom, s čimer je simbolično obljubila zvestobo podjetju, v katerem zdaj vztraja že 33 let.

Težki časi za GM, Barrajeva napredovala

Leta 1988, pri 26 letih, je Barrajeva pridobila štipendijo GM in vpisala še študij poslovnih ved (MBA) na Stanfordu. Po tem se je začel njen postopni, a hiter karierni vzpon. V naslednjih letih je vodila razvojni oddelek v eni od tovarn, nato je prevzela vodenje proizvodne enote. A v tem času je avtomobilskemu proizvajalcu svetovni tržni delež vztrajno upadal, tako da je leta 2009 na sodišče vložil zahtevo za stečaj oziroma Chapter 11 (Poglavje 11), ki vsebinsko ustreza postopku prisilne poravnave. Barrajeva je leta 2011 v intervjuju za Stanford Magazine dejala, da so bili to težki časi, a da je vseskozi verjela, da jim bo uspelo.

Njena kariera pa tudi v kritičnih časih za podjetje ni stagnirala. Finančne težave GM je z večmilijardno pomočjo omilila država, ki je s tem vstopila tudi v lastništvo. Menedžerji, ki jih je seveda imenovala ameriška vlada, so Barrajevo najprej imenovali za vodjo področja za upravljanje človeških virov, dve leti pozneje pa ji je šef GM Daniel Akerson zaupal vodenje razvoja izdelkov, kjer je ostala do zdaj in pod njenim vodstvom dela 30 tisoč zaposlenih.

Ženska na moškem terenu

Prehod iz kadrovske v razvojno službo je bil za Barrajevo sicer eden težjih kariernih korakov. Pa ne toliko zaradi težkih nalog, ki so jo čakale, saj je imela bogate vodstvene izkušnje iz proizvodnje in razvoja na nižjih ravneh, temveč predvsem zato, ker so bili nekateri inženirji v razvoju ogorčeni, da krmilo njihove divizije prevzema kadrovska direktorica.

»Trdo je morala delati, da si je prislužila ugled in zaupanje. Menim, da je to seksizem,« je za Bloomberg dejala svetovalka za področje industrije Rebecca Lindland. A čeprav Barrajeva pritrjuje, da je včasih potrebovala več časa, da si pridobi zaupanje le zato, ker je ženska, na drugi strani odkrito pove tudi, da ji je to marsikdaj koristilo.

Odgovornost se začne pri malenkostih

Tesni sodelavci v vodstvu GM danes Barrajevo pohvalijo, da spodbuja timsko delo, da je dobra poslušalka, hkrati zna pokazati tudi odločnost v trenutkih, ko je to potrebno. Eden takih trenutkov je bil, ko je po več desetletjih razveljavila kar deset strani dolg pravilnik o oblačenju v GM. Sodelavcem je dovolila nositi kavbojke.

»Ključ, s katerim bomo odklenili pravi potencial zaposlenih, je zaupanje,« je tedaj dejala. Na pomisleke enega vodilnih, da bi preklic pravil oblačenja lahko naredil slab vtis na poslovne partnerje, je po poročanju portala Bloomberg Businessweek dejala: »Torej mi pravite, da vam podjetje lahko zaupa v upravljanje na desetine milijonov dolarjev, ne more pa vam zaupati, da se boste primerno oblekli?« In s tem utišala kritike.

Energetska učinkovitost in pametni avtomobili

Razvojno strategijo GM je Barrajeva zasnovala na povečanju energetske učinkovitosti. »Če nam bo uspelo slediti cilju ekonomične porabe goriva, kar je po mojem mnenju prihodnost avtomobilske industrije, in hkrati ponuditi kupcem avtomobile v skladu z njihovimi željami in potrebami, smo zmagali,« je pred leti dejala v intervjuju za Stanford Magazine. Kot izzive za prihodnost je opredelila razvoj naprednih pogonskih sistemov, vključujoč električne avtomobile in tovornjake, ki bodo peljali več sto kilometrov brez polnjenja, ter uvedbo visoke tehnologije v vse cenovne razrede avtomobilov.

Jim bo uspela vrnitev na stara pota?

GM ima, čeprav je po državni pomoči okreval in se lani januarja vrnil na svetovni avtomobilski prestol, pred seboj kar nekaj izzivov. Barrajeva bo tako javnosti kmalu predstavljala novo serijo poltovornjakov (tako imenovanih pick-upov) in športnih terencev. Za prihodnje leto pa je GM napovedal tudi predstavitev nove generacije manjših avtomobilov, kjer bo vodilni chevrolet croze.

Skrbi zbuja stagnacija prodaje v Evropi, zaradi česar so pred dnevi napovedali, da bodo s koncem leta 2015 znamko Chevrolet umaknili z evropskega trga in se osredotočili le na Opel ter britansko sestrsko znamko Vauxhall. Po drugi strani naj bi GM na stari celini krepil slavno ameriško znamko Cadillac.

Drugi izzivi bodo preboj na hitro rastoče trge, med drugim Indijo ter Južno Ameriko, kjer bodo morali zarezati v stroške, da bodo lahko tekmovali z nizkimi cenami tekmecev. Pesti pa jih tudi močna konkurenca na domačem, ameriškem trgu.