BMW zna razviti, oblikovati in tudi izdelati zelo dober, skorajda brezhiben avto v vseh pogledih. Različica 325d z M paketi opreme brez dvima meji na popolnost, a navdušenca hitro prizemlji zasoljena cena dobrih 40 tisočakov brez in prek 57 tisočakov z dodatno opremo.
Izjemnost gre pri tem BMW tudi tokrat na račun kombinacij, ki jih tekmeci težko ali pa sploh ne dosegajo. Denimo podvozje, ki z doplačljivo prilagodljivostjo ponuja programe sport+, sport, comfort in varčevalni ecopro. Športna dva ponujata izjemno odzivnost volana, čvrsto blaženje in uživaško vodenje skozi zavoje. Sport+ dodaja še nekaj zabave ob omejeni elektronski pomoči pri zdrsih zadka, comfort pa športno limuzino spremeni v vsakdanje udoben avto, ne da bi bistveno pokvaril voznih lastnosti in dinamike. V tehničnem delu smo pogrešali le osemstopenjsko avtomatiko, ki brez dvoma ponuja boljšo izkušnjo kot klasični šeststopenjski ročni menjalnik. Ta si s predolgimi in nekoliko težaškimi gubi ne zasluži slovesa, ki si ga je BMW lastil pred desetletji.
Dva litra, 218 konjev, šest litrov porabe
Nato je tu stroj, eden najboljših ta hip na trgu. Dizelski štirivaljnik ima le dva litra prostornine in kar 160 kilovatov (218 konjskih moči) in 450 nevtonmetrov največjega navora. Skrivnost stroja z neposrednim vbrizgom je v dvostopenjskem (twin scroll) turbo polnilniku, ki poskrbi za odzivnost v nižjih vrtljajih in moč v visokih. Štirivaljnik se tako brez zamud in predvsem brezu težav ter zelo živahno na dodajanje plina odziv aže pod 1.500 vrtljajev in se s še večjim veseljem zavrti do bencinskih 5.500 vrtljajev.
Vrti se kot bencinar, prožnost je dizelska
Široko območje uporabnih vrtljajev omogoča, da pozabite na ročico menjalnika, pri 30 kilometrih na uro pretaknete v tretjo, pri 60 že v peto in hitrost usmerjate le z dodajanjem plina. Zmeren plin omogoča porabo okoli tovarniških 4,9 litra, v povprečju brez odpovedovanj stroj spije natanko šest litrov, bolj grobo pritiskanje na plin pa avto do stotice požene v le 6,8 sekunde, porabo pa malo čez osem litrov. Zmogljivosti so skoraj na ravni M3 tri generacije nazaj, poraba sodi v okvire dizelskih poslovnih limuzin. Silovite zavore ob tem ne boste utrudili, tudi ko boste desetič pedal pohodili z vso močjo in vztrajnostjo.
Številke so za 1,55 tone težko limuzino s skoraj 220 konji izjemne. Zdi se da stroj zmore vse in ob tem še pošteno varčuje s porabo, deluje uglajeno in razmeroma tiho, vsekakor bolj kot 320d. Tu bi z opisom že zaključili, če ne bi poznali dizelskih šestvaljnikov. Pa ne, da bi majhnemu štirivaljniku kaj manjkalo, a globokega zvoka, še mirnejšega teka in brutalnosti treh litrov prostornine in prek 600 nevtonmetrov navora, pač ne more ponuditi.
Za dodatke 17 tisoč evrov
Ko kljub temu odličnemu stroju dodaš še udobne in dobro oprijemljive športne sedeže iz M paketa, vzoren - oprijemljiv, debel in natančen volan, M paket zunanjosti, ki v osnovi nekoliko nerodno trojko spremeni v zelo lično športno limuzino, zelo dobro izdelavo in celo prostornost na zadnji klopi doslej neznačilno za serijo 3, takšnemu avtomobilu težko kaj zameriš. Že osnovna cena, še posebej pa dodajanje opreme, ki jo je bilo pri testnem avtomobilu za kar 17 na prek 57 tisoč evrov (za doplačilo je tudi bluetooth povezava s telefonom), pa izjemnost spravi na mejo norosti.
Nor avto, nora cena
Skoraj 60 tisočakov za poslovno limuzino s štirivaljnim dizlom je pač izjemno veliko denarja, približno dvakrat toliko kolikor stane sicer šibkejši in slabše opremljen, a v osnovi podoben BMW 316d in približno toliko kot stane ne prav skromna serija pet. A BMW, tudi tale, nikoli ne bo odločitev zgolj iz razuma, ampak iz ljubezni do vožnje in tehnike. Pri kakšnih kupcih pa tudi iz drugih, bolj plehkih, razlogov.
