O klasičnem novodobnem Miniju skorajda ne gre izgubljati besed, saj je mali športni šminker od vnovične pojave pred 12 leti prerasel v pravi kult, z leti pa dobil tudi kopico drugačnih izpeljank. Med njimi je največji countryman, prvi Mini pod okriljem nemškega BMW, ki se lahko pohvali s petimi vrati.
Ta so prišla še kako prav ob iskanju moštvenega duha po Istri, prtljažnik je pogoltnil vso vikend prtljago za štiri, na mokrih in še bolj spolzkih istrskih cestah pa je za varnost skrbel štirikolesni pogon. Ta se je izkazal tudi takrat, ko se je zdelo, da zaradi razgibanega terena in klanca ne bo šlo več naprej, za še največjo oviro na naših stranpoteh se je izkazala (pre)skromna oddaljenost od tal. K bolj udobni (ležerni) vožnji po urejenih cestah je pripomogel avtomatski menjalnik, malo višje sedenje je pozitivno vplivalo na preglednost ter povečalo občutek varnosti.
Največji Mini za oba spola
Countrymana one Cooper je poganjal že znan turbodizel, ki je za Minijev pedigre morda malo preslaboten, rdeče obarvan in s tipično belo streho pa je sprva zavedel za avte manj dovzetno predstavnico lepšega spola - da to ni "pravi" Mini je opazila pri štetju vrat, pogledu na zajetne zadnje luči ter ocenjevanju njegove višine. A bil ji je všeč, kot Miniji ženskam pač znajo biti. Tale countryman pa bi lahko poleg gospa, dam, poslovnih žensk, odvetnic, mamic in babic s svojo robustno in vpadljivo podobo pritegnil tudi moške, podaljšani Mini clubman je namreč le približek vozilu za več kot dva potnika.
Countryman je zaradi svojih mer in zunanje pojave sicer vsestransko uporaben, od klasičnega Minija je namreč daljši za skoraj 40 centimetrov in meri 411 centimetrov. Ob tem je vseeno prav po Minijevsko ekskluziven in tudi mestnim ulicam prijazen. Za boljši občutek tam poskrbijo parkirni senzorji, ki ob grafičnemu prikazovalniku prav predirljivo opozarjajo na bližino ovir, s širino okoli 180 centimetrov pa ne povzroča težav pri iskanju parkirnega prostora v ulici ali nakupovalnih središčih. Premer kroga obračanja z 11,6 metra sicer ni ravno pohvalen, a z nekaj več truda ob vrtenju zelo dobrega volanskega obroča se lahko rešimo iz vsakršne mestne zagate.
Kljub mestu prijaznim kompaktnim meram conutryman v notranjosti ponuja dovolj prostora za družinsko-prijateljska druženja. Ta lahko prerastejo tudi v prave avanture, saj countryman sam po sebi ne deluje nič kaj nežno, opcijski štirikolesni pogon All4 pa ga zlahka popelje tudi v naravo. Torej terenec, družinski avto in mestu prijazen hkrati. Po želji je tale countryman lahko tudi športnik, v tej vlogi smo ga sicer pobliže že spoznali, a testni Mini countryman one je bil s srednjemočnim 1,6-litrskim turbodizlom vseeno bolj krotek ter s povprečnim šeststopenjskim avtomatskim menjalnikom steptronic naravnan na varčnost in udobje. Tega je nekoliko zmanjševalo malo pretrdo vzmetenje, a ima to prinaša svoje pluse pri legi na cesti.
Countrymanu v osebni izkaznici piše, da je kompaktni križanec. Njegove zunanje poteze so tipično minijevske, ob kompaktni obliki ponuja velike luči in "plavajočo" streho - stebrički so namreč skriti za temnim steklom ali odeti v črno barvo -, po zaslugi samosvojega oblikovanja pa niti ne deluje tako velik, kot dejansko je. Ker je od običajnega Minija krepko daljši, ponuja tudi občutno več prostora med obema osema - skoraj 260 cm. To se pozna v notranjosti, ki nudi dovolj udobja za pet ljudi, čeprav se tam še najbolje počutijo štirje. Sploh ko sta tam namesto zadnje klopi dva ločena in udobna sedeža, med njima pa prilagodljiva sredinska konzola z raznimi uporabnimi elementi. Potniki lahko v prtljažnik spravijo sprejemljivih 350 litrov prtljage oziroma 1.170 litrov ob podrti zadnji klopi - kdo bi ob tem lahko rekel, da so številke za čisto pravo družinsko rabo vseeno preskromne. V višino ob tem meri 156,1 cm, tehtnica pa mu pokaže 1.450 kg.
V countrymanu je na voljo pestra paleta motorjev, testni pa je imel pod motornim pokrovom 1,6-litrski turbodizel z 82 kW (112 KM), ki je sicer plod sodelovanja med BMW in francoskim PSA. Motor se izkaže za povprečno zmogljivega, ponuja 270 Nm navora pri 1.750 vrtljajev v minuti, countrymana do stotice popelje v 10,9 sekunde ter ga požene vse do 185 km/h. Za vsak dan je sicer povsem dovolj, a pri Minijih človek pričakuje nekaj več življenja, na kar so ves čas opozarjali tudi različni sopotniki. Če je motor v Peugeotih in Citroenih precej varčen, pogon in menjalnik v največjem Miniju vzameta svoj davek. Testna poraba je znašala 7,7 litra na sto prevoženih kilometrov, avtomatski menjalnik je ob tem zadostoval za ležerno vožnjo, po potrebi pa se mu lahko ukazuje tudi ročno - z ročico ali ušesi na volanskem obroču. Zanimivost: z obema ušesoma lahko prestavljamo tako navzgor, kot tudi navzdol.
Mini countryman Cooper D 4All - največji med miniji
Robustno zunanjo podobo je v testnem countrymanu zaokrožil štirikolesni pogon poimenovan All4. Ta se je za zelo solidnega izkazal že pri različici JCW, kjer je hitre zavoje poligona Vransko premagoval suvereno in avto vodil povsem v začrtani smeri. Takšen je bil pogon tudi na običajnih cestah in brezpotjih, tudi ob izklopu elektronskih pomagal je bil avto na makadamskih cestah dolgo časa nevtralen. Tudi na snegu se mora odlično odrezati, zaradi za nas okus prenizke oddaljenosti od tal pa vseeno velja biti z njim na terenu dodatno pazljiv. Če se boste tja sploh podali, saj večina takšnih in drugačnih križancev teren vidi le redko.
Countryman je v notranjosti klasični Mini in je tudi po tej plati nekaj posebnega. Na sredini armaturne plošče kraljuje veliki okrogli merilnik, ki v sredini ponuja vse za voznika in sopotnika potrebne informacije, tudi navigacijsko karto. Med meniji se premikamo s stikali pred ročico ročne zavore, ki je podobno kot "letalska" stikala požela kar nekaj zanimanja. Prost pogled vseh sopotnikov na merilnik hitrosti v testnem conutrymanu ni bil moteč, saj se stvari zaradi šibkega motorja odvijajo precej počasneje kot v kakšnem drugem, sopotnico pa je del poti v rahlo depresijo spravljal prav tako odprt pogled na števec goriva. Slednjega je skorajda zmanjkalo po prevoženih okoli 600 kilometrih, z ročnim menjalnikom in prednjim pogonom bi jih nedvomno naredili še vsaj 150 več.
Omenimo še, da countryman ponuja zelo dobre sedeže, preprosto in hitro dosegljiva stikala avtomatske klimatske naprave, dovolj velik zaprt predal za drobnarije, ki je hkrati opora za voznikovo roko ter dodaten predal za sončna očala pod njim. V plus mu štejemo lahko tudi dovolj odlagalnih površin za plastenke s pijačo, nad stransko šipo nad voznikovo glavo pa je tudi samostojen stranski senčnik, ki v sončnih dnevih pride še kako prav. Potnike zadaj je zmotilo to, da tam ni sredinskega naslona za roke.
Moč motorja: 82 kW (112 KM) @ 4,000 vrt/min
Pospešek (0-100 km/h): 10.9 s
Največja hitrost: 185 km/h
Poraba goriva (kombinirana): 4.4 l/100 km
Emisije CO2: 115 g/km
Največji navor: 270 Nm @ 1.750 vrt/min
Testna poraba: 7,7 l/100 km
Cena osnovnega modela: 29.850 evrov
Cena testnega modela: 38.165 evrov
Mini countryman spada v nišni razred, kjer zaradi prestižnosti in s tem tudi zasoljene cene prav veliko neposrednih tekmecev nima. Ravno tako vpadljivi Nissan juke je občutno cenejši, a z dizlom v nosu nima štirikolesnega pogona. Po prestižnosti, vpadljivosti in pogonu je nad malimi testnimi terenci, kot so Chevrolet trax, Kia soul, Opel mokka, Peugeot 2008, Renault captur, Suzuki SX4 S-cross, Škoda yeti ali Toyota urban cruiser. Še najbližje mu je BMW X1, konkurenta v prihodnosti pa bi mu lahko bila terenski Fiat 500 in Audi Q1.
Countryman je avto, ki bi ga marsikdo imel, a navdušenje nad tremi vozili v enem lahko hitro uplahne ob pogledu na cenik. Osnovni countryman one D z najšibkejšim 1,6-litrskim turbodizlom stane skoraj 24 tisoč evrov, osnovni Cooper All4 s steptronicom 29.850 evrov, cena testnega z nekaj dodatne opreme (navigacija, športni usnjeni sedeži, ksenonski žarometi,...) pa je zrasla na več kot 38 tisočakov. Da, mini countryman je zares prestižen, po svoje drugačen ter ni za vsak žep, naj vam bo še tako všeč.