"Poglej tega juka zunaj, ta je najmočnejši od vseh pri nas," je simpatično-grdega, odvisno seveda od oči opazovalca, predvsem pa s številnimi športnimi dodatki zelo opaznega Nissana juka nismo poznavalsko prepoznal uslužbenec na bencinski črpalki. Nissanovci so z njim zadeli v polno! Vsaj optično...testni primerek je ob navitem motorju ter tršem vzmetenju namreč ponujal kombinacijo štirikolesnega pogona in brezstopenjskega menjalnika CVT, ob kateri pa se med vozniki lomijo kopja.
Športna različica juka Nismo pade v oči
Nissanov drzni križanec juke s svojim drugačnim in povsem samosvojim videzom že od svojega prihoda pred tremi leti močno deli avtomobilsko publiko. Zagotovo ga poznate: napihnjen kot žaba oziroma nabit kot čmrlj, izbočeni blatniki, veliki sprednji in nenavadno razpotegnjeni zadnji žarometi ter linije, ki združujejo kupeja in terenca. Za jukom se še danes obračajo pogledi, a kolikor ima oboževalcev, prav toliko ima sovražnikov. Glavno, da se dviguje prah, si najbrž mislijo pri Nissanu, še več prahu pa dvigne posebna športna različica nismo.
Tudi dobesedno, saj se z njim zaradi 17-centimetrskega odmika od tal brez težav in hitro zapeljemo tudi po brezpotjih, na zunaj pa je serijsko tako predelan, da ga je nemogoče zamenjati z običajnim. Ste se morebiti ob omembi "nismo" popraskali po glavi? Potem najprej preberite članek Nismo - Nissanov GTI in ugotovili boste, da je naloga Nissan Motorsporta takšna: v serijske avtomobile vdahniti športne gene in privabiti športno naravnane voznike.
Logotipi Nismo prvič v Evropi
Karizmatičnega juka je tako doletela čast, da kot prvi v Evropi na prednji maski, zadku, notranjih pragovih, sedežih, armaturki in še kje nosi logotipe Nismo. Zakaj ravno juke? Potencialni Nismo kupci na Stari celini so zagledani predvsem v "hot hatch" modele, kot so Ford focus ST, Opel astra OPC, Peugeot GTI, Renault megane RS, VW golf GTI... iščejo torej bolj zmogljiv motor, trše vzmetenje, športno zunanjost in notranjost ter večja platišča. In juke je kot nalašč za takšne, čeprav se sicer dobra športna dodelava še vedno zdi nesmiselna. Športni avto je pač nizek, ne pa SUV.
Na zunaj je pravi razgrajač
Karoserijsko je juke nismo lahko le siv, črn ali perla bel, kakršen je bil testni. Avtu so Nismovci spredaj nadeli športen in zelo atraktiven odbijač, kjer imajo svoj prostor tudi LED dnevne luči, razširili so blatnike, ob strani je dobil posebne športne pragove. Razgrajaško noto poudarjata še rdeča linija okoli vozila in v rdečo odeta stranska ogrevana ogledala, v zadnji odbijač sta prefinjeno integrirana difuzor in ogromna kromirana izpušna cev s premerom desetih centimetrov, prtljažna vrata pa krasi velik spojler. Ta ni zgolj za okras, ustvarja namreč za tretjino večji pritisk kot znaša pri običajnem juku. Avto je bil postavljen na atraktivna 18-palčna platišča s širokimi pnevmatikami. Nismo je sicer za tri centimetre daljši od običajnega in za slab centimeter širši, ima trše vzmetenje in bolj neposreden krmilni mehanizem. Pogled na cenik pokaže, da Nismo paket avto podraži za štiri tisočake, testni je s popustom tisoč evrov stal 27.630 evrov.
Okusno opremljena in stilska notranjost
Ko odpremo vrata ne moremo mimo napisa Nismo na pragu, v notranjosti pa je še nekaj dodatkov, ki jih prinaša paket Nismo: volan odet v kombinacijo usnja in alkantare, sredinsko pozicijo označuje rdeč usnjen pas, vsem zelo všečno črno stropno oblogo, v usnje odeto prestavno ročico in ročico ročne zavore, aluminijaste stopalke, Nismo logotipe, števce z rdečo podlago, rdeče šive in športne ter ogrevane sedeže iz alkantare. Razgibana armaturna plošča je takšna kot pri navadnih jukih, ponuja navigacijski sistem in zaslon, ki omogoča nastavitev klimatske naprave ali pa režima vožnje - podatki o delovanju motorja in vožnji so ob tem kar malo preveč skriti pred očmi voznika in njihovo spremljanje odvrača pozornost z dogajanja na cesti. Med obema sedežema je bila ročica brezstopenjskega menjalnika CVT, levo spodaj pa še gumba, kjer reguliramo sistem proti zdrsu koles in preklapljamo med 2WD, 4WD-V in 4WD. Štirikolesno gnani Nismo je sicer na voljo zgolj z avtomatskim menjalnikom, opcija z ročnim menjalnikom ima tako pogon le na prednji kolesni par.
Nismo posegel tudi v drobovje motorja
Če je juke nismo s svojim prihodom obvezno zbudil pozornost naključnih mimoidočih in požel tudi kar nekaj pozitivnih komentarjev, posebej iz ženskih ust, je sopotnike po začetnem nameščanju na odlične športne sedeže in opazovanju notranjosti, kjer na zaslončku lahko spremljamo tudi smer težnostnega pospeška in njegovo vrednost, kmalu zanimalo: "A to tudi kam gre?" Juke nismo pod motornim pokrovom skriva 1,6-litrski DIG-T bencinski štirivaljnik z neposrednim vbrizgom goriva, pri dihanju pa mu pomaga turbopuhalo. Motor je že znan iz bolj civilnih različic, a so Nismo mojstri iz njega iztisnili dodatnih 10 "konjičev" in 10 Nm več navora - tako na koncu postreže s 147 kW (200 KM) in 250 Nm navora, ki so na voljo med 2.400 in 4.800 vrtljaji.
CVT menjalnik - morilec motorne moči
Na prvi pogled se številke za 1.430 kilogramov težko vozilo zdijo korektne za bolj športno navdahnjeno vožnjo, vendar so že na oko opazne razlike med 2WD in 4WD različico, ob tem tudi običajni juke ni kdo ve kako slabši. Pogled v tehnične podatke razkrije, da testni juke nismo do stotice potrebuje 8,2 sekunde oziroma skoraj pol sekunde več kot 2WD Nismo različica, od katere je sicer za 130 kilogramov težji, merilnik hitrosti pa se ustavi pri 200 km/h, kar je 15 km/h manj od dvokolesno gnane izbire in enako končni hitrosti, ki jo doseže običajni juke. Za slovenske ceste in razmere to sicer niti ni tako pomembno, a zanimivo je, koliko moči mu - tudi v praksi - pobere kombinacija CVT menjalnika in štirikolesnega pogona. Zaradi nje je juke Nismo požel kar nekaj kritik ob našem prvem stiku z vozilom aprila na poligonu Navak in pozneje v zapisih novinarskih kolegov. Nam se na koncu vse skupaj le ni zdelo tako zelo zelo napačno. Zakaj? Predvsem zaradi odličnega štirikolesnega pogona!
Močan in prožen motor, moteč menjalnik
S pritiskom na rdeče obrobljeni gumb "Start/Stop engine" turbo žaba oživi, stikalo preklopimo na 2WD pogon, se udobno namestimo v sedeže z izdatno bočno oporo, ki obljubljajo dovolj oprijema tudi v ovinkih ter poprimemo za odličen in ravno prav velik volan. Ta ima tipično Nissanovsko napako, nastavljiv je zgolj po višini. Med vožnjo lahko izbiramo tudi med različnimi programi vožnje, Normal, Eco in Sport, razlike pa so še kako opazne. V Eco načinu sta menjalnik in motor lenobna, ob odločnejšem pritisku stopalke za plin pa najprej dobimo občutek, da drsi sklopka, saj začne motor z zamudo rohneti kot kak skuter in nato v višjih obratih tuli tako dolgo, dokler prej ne popustijo vaša ušesa, kot pa kam pridete. Sopotnikom se je juke kar malo zasmilil, a takšen je karakter CVT menjalnika - poln plin pomeni visoke vrtljaje.
Dobro se obnese tudi v mestu
Za lenobno križarjenje po magistralkah in avtocestah je Eco program sicer povsem primeren, vrtljaji motorja so večinoma namreč udobno nizki, motor je kljub temu dovolj prožen, vožnja je precej tiha. Za mestne opravke je morda bolje izbrati program Normal, stopalka za plin se že nekoliko hitreje odziva, menjalnik dopušča višje vrtljaje, pospeševanje je bolj tekoče, vožnja zaradi menjalnika udobna, iz izpuha pa se sliši prijetno bobnenje. Tudi manevriranje z njim ni težaško opravilo, saj obračalni krog znaša 10,7 metra, pri parkiranju pa vzvratna kamera.
Premik v Sport juka povsem prebudi
V programu Sport se avto dobesedno prebudi. Stopalka za plin postane še bolj odzivna, vrtljaji motorja se zvišajo do rdečega polja, volan otrdi, menjalnik pa deluje sunkoviteje. Do izraza pride tudi ročno pretikanje, s sedmimi prednastavljenimi razmerji, ki nam dopušča nekaj več nadzora nad vozilom, prestavljanje pa je praktično zvezno. Motor se rad zavrti v višje vrtljaje, presenetljivo dobro namreč vleče od 4.000 do 6.000 vrtljajev v minuti, vendar pa zvok motorja takrat preglasi tistega iz izpušne cevi. Moči za hitro vožnjo je povsem dovolj, v ovinkih celo preveč. Ker nos občasno sili ven, notranje kolo izgublja oprijem, v dogajanje pa poseže elektronika, stikalo preklopimo na štirikolesni pogon, ki se ponaša z vektoriranjem navora (opcija 4WD-V).
Vektoriranje navora - prava stvar
Juke Nismo voznika zdaj popelje v nek drug svet. Lega v ovinkih je odlična, kljub nekoliko višji postavi pa se juke zadane smeri drži kot klop. V počasnih ovinkih je poskočen in okreten, kljub odločnemu pritiskanju na plin zlahka ostane na svojem pasu, iz ovinka nato zgledno pospešuje proti novi krivini. V hitrih ovinkih ob zmernem plinu ponuja obilico zadovoljstva, zaradi tršega vzmetenja pa skorajda ne prihaja do neprijetnega nagibanja karoserije, juke tako kilometre po Jadranski magistrali nabira kot za šalo. Kako se med vijuganjem prenaša navor med vsemi štirimi kolesi se sproti kaže na informativnem zaslonu med števcema vrtljajev in hitrosti, pogon z vektoriranjem navora svoje odlike pokaže tudi na mokri cesti.
Pohvale zavoram in sedežem
V snežnih razmerah bi se do cilja še lažje prebili s stalnim štirikolesnim pogonom (4WD), juke nismo 4WD se tako pokaže kot pravi multipraktik. Če k temu dodamo še odlične zavore (na poligonu Navak niso znakov popuščanja kazale niti po celodnevnem dirkanju), dovolj prostora in udobja na prednjih sedežih, da človeka ne utrudi niti celodnevna vožnja, v vročih dneh zmogljivo klimatsko napravo, dobro preglednost, varnostne elemente in denimo deljivo zadnjo klop, s pomočjo katere se sicer skromnih 207 litrov prtljažnika (44 litrov manj od običajnega juka) poveča vse do 786 litrov, se zdi, da juke Nismo napak skorajda nima.
Ob priganjanju ga muči velika žeja
Ampak, če odmislimo menjalnik, ki marsikomu (upravičeno) ni všeč - a ga je ob želji po odličnem štirikolesnem pogonu pač treba vzeti v zakup - in tudi pomanjkanju udobnosti na zadnji klopi - resna kritika za juka, saj sodobni SUV zmorejo več - pa pridemo tudi do črne pike: porabe. Nissan obljublja 7,4 litra kombinirane porabe na sto kilometrov, kar nam z vožnjo, po kateri s celostno športno podobo kar sam kliče, seveda ni uspelo doseči. Povprečna poraba se je tako sukala pri 10,3 litra, ob priganjanju v klanec in med ovinki Jezerskega in Pavličevega sedla ter prek Velenja nazaj do Ljubljane pa je znašala krepkih 16 litrov. Bolje se je avto odrezal na skorajda prazni Jadranski magistrali, kjer se je gibala pri okoli 9,5 litra.
Če vam je Nissan juke všeč, če ste se potihem že ogreli za različico z bencinskim motorjem,potem vsekakor razmislite o Nismo paketu. Razlika v ceni odtehta tisto, kar z njim pridobite, s takšnim vozilom pa boste tudi še bolj posebni kot s kakšnim hot-hatchem nemškega ali francoskega porekla. Pri slovenskem zastopniku letos računajo, da bodo prodali štiri, drugo leto pa prihaja še močnejša 215 "konjska" različica RS.
