Navadni motorji z notranjim izgorevanjem že nekaj časa niso edina možnost v avtomobilskem svetu. Nekaj je v zadnjem času k temu pripomogla gospodarska kriza, nekaj pa tudi iskanje drugačnih poti do src kupcev - tokrat predvsem zaradi ekološke ozaveščenosti.
Elektrika že nekaj časa svoj prostor išče tudi v avtomobilih, vendar so (bili) njeni koraki previdni in predvsem majhni, če na to gledamo skozi število prodanih avtov in prevoženo razdaljo. Med vsemi vozili na trgu so sicer najbolj razširjena hibridna, ko klasičnemu motorju z notranjim izgorevanjem pomaga elektromotor - nenehno ali pa le takrat, ko voznik to želi. Pri hibridih se baterije polnijo same oziroma med vožnjo ali pa jih napolnimo prek polnilne postaje ali domače vtičnice, ko gre za priključne hibride. Obstajajo tudi povsem električna vozila, vendar se jih proda malo. Tudi pri nas je naprodaj kar nekaj hibridnih in električnih vozil, njihov delež v skupnem voznem parku pa je za zdaj še zanemarljiv. Izmed približno 1,1 milijona osebnih vozil je v Sloveniji okoli 400 takih, ki jih poganja (tudi) elektromotor.
Predstava v središču elektromobilnosti
Čeprav so prodajne številke vozil z elektromotorjem za zdaj še nizke, so nekateri avtomobilski proizvajalci v zadnjem času močno zavihali rokave. Med njimi so tudi tehniki in inženirji nemškega Audija, ki so nam sredi Berlina pokazali, kam je usmerjen njihov (električni) pogled v prihodnost. Nemško glavno mesto ni bilo izbrano po naključju, saj gre za prestolnico električne mobilnosti, kjer se praktično razvijajo in preizkušajo številne rešitve električne mobilnosti, pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov ter povezovanja številnih podsistemov v širše energetske sisteme in sisteme mobilnosti. Pri Audiju so že pred časom predstavili superšportnega R8 s povsem električnim pogonom, vendar pa so hkrati trčili ob oviro, ki se ji reče zmogljivost baterij.
Te so sicer še vedno najbolj problematičen del elektromobila, njihov razvoj kot da se je ustavil, cene pa (pre)počasi upadajo. Zmogljivost in zmožnost spravljanja zadostne energije sta razmeroma majhni, težava je tudi v teži baterij, kar vpliva na doseg vozil. Audi kljub vsemu ni ustrelil v prazno - posamezne električne komponente in tehnologijo iz R8 bo poskušal unovčiti skozi serijsko proizvodnjo posameznih modelov.
Najmanjši A1 je povsem električni
V Berlinu smo se tako popeljali z najmanjšim in povsem električnim A1 e-tron, ki je v drugi razvojni fazi, z njim pa Nemci predvsem tipajo teren - koliko je avtomobilski trg sploh dojemljiv za taka vozila. Sestavni deli in nekatere komponente električnega A1 so za zdaj še predragi, da bi se splačala serijska proizvodnja. Navsezadnje gre za malčka, ki bi težko upravičil visoko ceno. Avto je med vožnjo povsem neslišen, zgledno pospešuje in se po mestnih ulicah z avtomatskim menjalnikom nasploh lagodno pelje. Zunanjost se tako rekoč ne razlikuje od običajnega A1, znotraj pa je mogoče opaziti nekoliko dražje (in lažje) materiale. V prometnih zamaških A1 e-tron ob tem ponuja svojevrstno zadovoljstvo, saj ob čakanju v gneči ne porabimo niti centa. Električni A1 se ponaša z močjo 85 kilovatov (115 konjskih moči), ima 300 newtonmetrov navora in do stotice pospeši prej kot v desetih sekundah. Največja hitrost je na meji še dovoljene na naših avtocestah, litij-ionske baterije pa shranijo za 13,3 kilovatne ure energije. Ali drugače - z njim bi se lahko iz prestolnice zapeljali do Kranja in nazaj, s podaljšanim dosegom pa še do Kopra in nazaj. Dodatnih 200 kilometrov zagotavlja Wanklov rotacijski motor s prostornino 354 kubičnih centimetrov. Ta je nameščen zadaj, postreže z močjo 25 kilovatov (34 konjskih moči), prek alternatorja pa zgolj zagotavlja energijo za polnjenje baterije in tako ne vpliva neposredno na pogon.
Od Ljubljane do Kopra z litrom in pol goriva
Medtem ko bo Audi v testne namene po Nemčiji zagotovil 80 modelov A1 e-tron in se nato morebiti odločil za serijsko proizvodnjo, je zgodba povsem drugačna pri paradnem modelu A3. Različica e-tron bo namreč serijska, na cestah pa jo lahko za okoli 35 tisoč evrov pričakujemo v začetku prihodnjega leta. Električni A3 bo sicer priključni hibrid, za pogon bosta družno skrbela 1,4-litrski TFSI s 110 kilovati (150 konjskih moči) in 250 newtonmetrov navora ter električni motor. Zadnji bo zmogel 75 kilovatov in 330 newtonometrov navora, s tem bo zagotovljena skupna moč 150 kilovatov ali 204 konjske moči.
Prek novega šeststopenjskega samodejnega menjalnika se bomo do sto kilometrov na uro zapeljali v 7,6 sekunde, končna hitrost pa bo 222 kilometrov na uro. Pritisk na gumb bo dovolj, da se bomo popeljali zgolj z elektriko, in sicer do 50 kilometrov daleč ob povsem polnih baterijah zmogljivosti 8,8 kilovatne ure. Največja hitrost bo v električnem načinu 130 kilometrov na uro, od nič do 60 kilometrov na uro bo potegnil v manj kot petih sekundah, pri Audiju pa menijo, da bi lahko s polnim rezervoarjem in baterijami prevozili do 940 kilometrov. V povprečju bi tako na sto kilometrov porabili liter in pol goriva. Baterija bo sicer težka 125 kilogramov, prtljažnik pa bo ponujal 280 litrov - 85 manj od običajne različice. Polnilni kabel in dva priključka bosta serijska, eden od njih je klasični »gospodinjski«. Prek njega se bodo baterije doma napolnile v malo manj kot štirih urah, prek industrijske vtičnice oziroma polnilne postaje pa v dveh. Audi je sicer vtičnico skril pod kroge na prednji maski, hkrati pa že razmišljajo o možnosti brezžičnega polnjenja. V tem primeru bi avto preprosto zapeljali na določeno mesto in baterije bi se začele polniti povsem brez fizične povezave, kar so praktično ponazorili na otroškem modelčku. Deluje!
