Nemca na plin za ljubitelje bencinarjev

Zapeljali smo se z dvema avtoma na plin, z malo družinsko merivo s pogonom na zelo razširjen avtoplin (LPG) in s poslovnim passatom s pogonom na precej redek zemeljski plin (CNG). Prihranki so veliki, skoraj izjemni. A pogon na plin, še posebno redek zemeljski plin, prinaša tudi nekaj ovir.

Z vidika cene je meriva na avtoplin od bencinske dražja za dva tisočaka, a prinaša 40-odstotni prihranek pri gorivu. Pri passatu na zemeljski plin je strošek goriva celo za polovico nižji kot pri bencinskem, a je za passata CNG treba doplačati več kot šest tisoč (v primerjavi z bencinskim) oziroma 3.670 evrov v primerjavi z dizelskim motorjem 2.0 TDI. Alternativca sta namenjena tistim, ki bi radi privarčevali, ob tem še manj onesnaževali okolje in se še izognili dizelskemu ropotu. Pa je res tako preprosto?

Italijani pospešujejo avtoplin

V preteklosti je vsekakor bilo - z dizelskim motorjem si si kupil varčnost, čeprav si za motor odštel vsaj tisočaka, raje dva, več kot za bencinski motor. Zdaj so bencinarji vse bolj sodobni, podprti s turbopolnilnikom. Zato so varčnejši, a tudi dražji. Razvijajo se tudi dizelski stroji, a nekoliko počasneje kot bencinarji. Zlato pravilo pa še vedno drži: bencinarji so cenejši in porabijo več goriva, dizli pa so dražji in porabijo manj. Tu je še tretja možnost - utekočinjen naftni plin oziroma avtoplin. Pri naših sosedih Italijanih ima že vsak deseti avto predelavo na avtoplin, država pač subvencionira njen nakup, pri nas gre počasneje. V tem trenutku je na naših cestah slabih deset tisoč avtov na plin, torej okoli odstotek voznega parka.

Preverili smo, kako učinkovit je ta energent in ali se zares splača vložek v predelavo na primeru opla merive LPG in še nekaj bolj eksotičnega volks­wagna passata na zemeljski plin CNG. Oba avtomobila imata tovarniško predelavo, s tem tudi tovarniško garancijo in še nekaj tehničnih posodobitev, ki jih zahteva drugačno pogonsko gorivo.

Meriva LPG se splača že po 43 tisoč kilometrih

Pri oplu merivi se je račun izšel precej hitro. Družinski opel ima dve posodi za gorivo, klasično za bencin in še 31-litrsko jeklenko pod prtljažnim dnom, ki osnovnega prtljažnika ne zmanjša niti za liter. V merivo 1.4 turbo z 88 kilovati smo najprej natočili plin, s polno obteženim avtom smo prevozili 340 kilometrov in porabili 31,6 litra plina, torej 9,3 litra na sto kilometrov. Zaradi nizke cene energenta, le 0,73 evra na liter, nas je sto kilometrov stalo le 6,84 evra. Podobno vajo smo ponovili z bencinom. Povprečna poraba na sto kilometrov je bila manjša kot pri plinu - 7,7 litra, zaradi višje energetske vrednosti 95-oktanskega bencina. Precej višja cena bencina, 1,48 evra za liter, pa je povzročila precej višji strošek 11,4 evra na sto kilometrov. Prihranek vožnje na plin je pri merivi torej 40-odstoten. Meriva na plin je od bencinske dražja za dva tisoč evrov, vložek vanjo pa se izplača pri 43 tisoč prevoženih kilometrih.

Z dvema posodama za gorivo tisoč kilometrov daleč

Prednost zasnove je še v tem, da ima meriva dve posodi za gorivo, skupaj merita 79 litrov (31 za plin in 48 za bencin), kar ji omogoča blizu tisoč prevoženih kilometrov med polnjenji. Ob tem je v Sloveniji že prek 80 polnilnih mest za avtoplin, kar omogoča, da bencin pri merivi uporabljate le za vžig in za prvi kilometer, pozneje pa porabljate le cenejši avtoplin. Tudi primerjava z dizelsko merivo je smiselna, ta ima podobno ceno kot meriva na plin. Strošek za gorivo je pri dizelski merivi po naših ocenah nekaj višji, saj bi morala dizelska meriva v povprečju, pri običajni in nikakor ne varčni vožnji, porabiti 5,2 litra, da bi se izenačila z merivo na plin.

Veliki oviri

Pri passatu CNG na zemeljski plin pa račun ni tako ugoden zaradi vsaj dveh glavnih ovir. V Sloveniji ga boste lahko polnili le na dveh javnih polnilnicah, v Ljubljani in na Jesenicah. Ob tem je le ljubljanska črpalka v bližini LPP stalno odprta, jeseniška pa le tri ure na dan. To je malo, čeprav ima še nižjo ceno kilograma plina pod evro. Druga ovira je visoka cena, passat variant z 1,4-litrskim turbomotorjem s 110 kilovati s šestodstotnim popustom stane 27.524 evrov. Le bencinski passat 1.4 TSI, sicer z 20 kilovati manj, je za šest tisoč evrov cenejši, dizelski 2.0 TDI s 103 kilovati pa za 3.670 evrov.

Vabljivi prihranki zemeljskega plina

Prihranki, ki jih ponuja zemeljski plin, so vseeno vabljivi. Kilogram stane le 1,1 evra, liter bencina 1,48, liter dizelskega goriva pa 1,34 evra. Ob tem s kilogramom zemeljskega plina naredite več kilometrov kot z litrom plinskega olja ali bencina, torej prav nasprotno kot pri avtoplinu. V praksi smo z 21-litrsko posodo za plin (za bencin ostane le še 31 litrov prostora, nameščena pa je pod prtljažnim dnom) prevozili 350 kilometrov. Povprečna poraba plina je bila natanko 5,4 kilograma, strošek pa natanko šest evrov na sto kilometrov. Podatek je primerljiv s štirilitrsko porabo bencina ali 4,4-litrsko porabo nafte na sto kilometrov, kar je v praksi, še posebno pri bencinskem passatu, nemogoče doseči.

V praksi je preizkusni passat ob enakem tempu kot pri meritvah porabe zemeljskega plina porabil 8,4 litra bencina na sto kilometrov. Vsakih sto kilometrov smo morali v rezervoar natočiti za 12,35 evra bencina, strošek plina pa je bil na enaki razdalji le šest evrov.

Kljub temu oddaljena točka preloma

Točka preloma je pri passatu CNG vseeno precej oddaljena, v primerjavi z le bencinskim passatom 1.4 TSI (sicer z 20 kilovati manj moči) je postavljena na visokih 92 tisoč kilometrov. Tudi to bi morda še šlo, če ne bi bile črpalke za CNG v Sloveniji tako redke. Zato vsekakor velja, da bo passat CNG pridobil pomen šele z gradnjo infrastrukture. Nakup pa je zdaj vsekakor bolj smiseln za kupce, ki se veliko vozijo po tujini, v sosednjih državah so polnilnice zemeljskega plina pogostejše, v Nemčiji jih je več kot tisoč. Za tiste, ki se bodo vozili predvsem po slovenskih cestah, pa je smiselno počakati na boljšo infrastrukturo plinskih polnilnic. Do takrat je kot tretja možnost namesto bencina in dizla pogon na avtoplin, ki tudi v passatu ponuja podobne prihranke kot pri zgoraj opisani merivi.