BMW je v naših glavah sinonim za športnost, dinamičnost, zmogljivost in užitek v vožnji. Tipični vozniki BMW-jev veljajo za ljudi, ki ljubijo dinamiko, imajo radi težko desno nogo, odlično podvozje pa izkoriščajo tako za udobje kot tudi zaradi športne naravnanosti. Dolgo so si Bavarci gradili podobo izdelovalca športnih avtomobilov, leta dolgo so se opirali le na zadnji pogon in pri tem podvozje izpilili do odličnosti. Precej voznikov se je v preteklosti zadnjega pogona resda bala, a že nekaj časa se s tem nihče več ne ubada.
Morebitne neželene skoke »čez mejo« ob pretiravanju z zadnjim pogonom, danes se mu reče Sdrive, hitro in suvereno popravi elektronika, za tiste bolj ziheraške pa je na voljo tudi štirikolesni pogon Xdrive. Takšnega si denimo omislijo tudi takšni, ki se pogosto znajdejo izven urejenih cest, pogosto premagujejo večje klance ali pa se gibljejo po s snegom izpostavljenih predelih.
Bencinar brez turbine zmore 150 "konjev"
BMW je dolgo izdeloval bencinske motorje, po zelo dobrih zmogljivostih so bili znani njihovi vrstni šestvaljniki, o osem- in 12-valjnikih pa tako nima smisla izgubljati besed, ko beseda nanese na moč in zmogljivosti. Iz njihove palete si je bilo moč izbrati še štirivaljnike, ponujajo jih tudi danes, vendar jim zdaj pri dihanju pomagajo turbinski polnilniki. A ne vsem!
BMW na trgu še vedno vztraja z atmosferskim 2.0-litrskim bencinarjem, ki iz sebe spravi 110 kW (150 KM). Pri posameznih modelih ga je možno dobiti tudi v kombinaciji s šeststopenjskim avtomatskim menjalnikom Steptronic, motor sicer ponuja 200 newtonmetrov navora pri 3.600 vrtljajih, nima valvetronica, pospešek od 0-100 km/h pa v takšni kombinaciji vdahne v dobrih desetih sekundah. Krotka ovčka torej! Relativno sicer; za običajnega voznika so številke več kot zadostne.
Trije litri, več kot 300 "konjev", osemstopenjska avtomatika
Sodobnega dizla si brez turbinskih puhal seveda že dolgo ne gre predstavljati. Za tiste, ki prisegajo na udobno vožnjo z nizkimi vrtljaji
in hkrati stavijo tudi na konkreten »sunek« v hrbet, brutalno moč in kljub vsemu razmeroma ugodno porabo, ima BMW na voljo trilitrski dizel z dvema turbinama, ki iz sebe spravi 230 kW (313 KM), ob tem pa ponuja »tovornjakarski« navor 630 newtonmetrov od 1.500 vrtljajev naprej. Takšen stroj posamezne modele do stotice na števcu prižene v 5,8 sekunde, končna hitrost je elektronsko omejena na 250 km/h, pri prestavljanju pa mu pomaga osemstopenjski avtomatski menjalnik Steptronic. Prava zverina!
Pri BMW znajo poskrbeti tudi za vpadljiv zunanji izgled avtomobila (sploh linija M), vonj po športnosti in udobju hkrati pa vdahnejo tudi v potniški kabini (merilniki, kakovostni materiali, usnje). Iz njihovih tekočih trakov pa zapeljejo tudi vozila, ki na ven lahko tudi ne dajejo slutiti, kaj v resnici zmorejo, da pri povsem nevpadljivem videzu nekaj »ne štima« pa razkrijejo zgolj majhne oznake na boku in/ali oblika izpušnih cevi. Dva obraza, ki imata seveda tudi dve ceni: 44.800 in 73.800 evrov.
Divje in bolj nežne plati BMW smo občutili tudi na preizkusu modelov X1 in X3. Najmanjši iz X družine je na prvi pogled kazal mišice. Nekoliko višji od klasičnih (kombi)limuzin in karavanov daje vedeti, da se iz njega ponuja dober pregled nad dogajanjem, malo večji odmik od tal pa ga lahko požene tudi izven urejenih cest. Športen poudarek na tematiki terenca po sporoča tudi, da je v kabini manj prostora kot pri tekmecih, denimo audiju Q3, volkswagnu tiguanu, tudi korejskih tekmecih.
X1 je "kuril" z zunanjim videzom
Zunanjo podobo X1 so krasili vpadljiva barva (marakeš rjava), srebrni plastični vložki spredaj, na bokih in zadaj, atraktivna 18-palčna lita platišča, nizkopresečne gume širine 225 mm ter napis »Sdrive« na boku, ki je zaradi zadnjega pogona dodatno okrepil želje po dinamični vožnji. Vstop v notranjost. Armaturna plošča brez pripomb, kakovostna imitacija lesa v potniški kabini, odebeljen volanski obroč, ki lepo sede v roke, mešanica usnja in tekstila na sedežih in veliko držalo za pijačo ob spodnjem delu armaturne plošče. Med sedežema klasična ročica avtomatskega menjalnika, za volanom gumb za vžig motorja, pri vzvratni vožnji pomaga kamera. Vžig, ročica v D - s pomikom v levo se lahko prestavlja tudi ročno - in gremo.
Sprva počasi, nato počasi in znova počasi. Le motor ob pritiskanju na plin različno glasnjene zatuli, številka na merilniku hitrosti pa se premika, kot bi pomotoma pozabili sprostiti ročno zavoro. Je vse v redu? Resnici na ljubo je treba povedati, da smo prve kilometre s testnim X1 nabirali po roadsterju Z4, ki ima pod pokrovom turboštirivaljnika 180 kW (245 KM).
Motor je skorajda enak! Naš X1 je namreč poganjal 2.0-litrski štirivaljnik brez turbinskega polnilnika (edini tak pri BMW!), komercijalno pa nosi oznako 1.8i. Menjalnik občasno ni najbolje vedel, kaj želimo od njega, zato se je menjavanje voznih pasov na mestnih ulicah odvijalo kot v počasnem posnetku. Manj dinamike in športnosti? Zelo netipičen BMW? A vse le ni bilo tako črno. Realna ocena pokaže, da je stroj soliden, dovolj prožen, rad se vrti, seveda pa ne ponuja eksplozivnosti turbo motorja. Avto se tudi pelje tipično BMW-jevsko, k čemur pripomore odlično podvozje.
Ceste se tako lepo drži, da bi nam zaradi zadnjega pogona morda zdrsnil zadek se zaradi kombinacije motorja in menjalnika sicer ni za bati, za vsak primer pa je tukaj učinkovita elektronika. Testni X1 je bil na zunaj prav lep, čeprav je to seveda stvar okusa, voznikov sedež je ob tem ponujal dobro mero udobja, vozniku je vse pri roki in na primernem mestu, armaturka je všečna tudi očem voznika in sopotnikov. Pri prehitevanjih je bilo sicer potrebno več odločnosti, prav je prišlo ročno ukazovanje, motor se počasi zbuja nad 3.000 vrtljaji, nekaj živahnosti pa pokaže pri številki 5.000 in več. Široki ledvički spredaj, čokat videz in BMW značke so dovolj, da vse poteka varno, malo jih ob tem pomisli, da se pod motornim pokrovom nahaja nekaj bolj pohlevnega.
Ko smo se X1 1.8i Sdrive in njegovih zmogljivosti navadili, smo se spraševali, komu je tak sploh namenjen. Kaj posebej šparoven z gorivom ni, v povprečju smo porabili okoli devet litrov goriva na 100 kilometrov, zmogljivosti niso na sodobnem BMW nivoju, menjalnik je počasen. Seveda pa so med potencialnimi kupci tudi ljudje, ki se morda še bojijo zadnjega pogona, se med vožnjo radi prepustijo pozitivnim lastnostim avtomatskega menjalnika, potrebujejo malo višji odmik od tal in si želijo malo boljše preglednosti, kot pa jo ponujata denimo BMW serije 1 ali 3.
Za takšne je testni X1 dobra izbira, primerna tudi kot prvi vstop v svet Bavarcev, za tiste, ki se radi udobno in varno peljejo, ali za tiste, ki jih zanima zgolj ugled značke BMW, na zmogljivosti pa ne dajo kaj dosti. Po drugi strani je takšen X1 pri običajni vožnji precej tišji in bolj uglajen (manj tresoč) kot dizelski X1. Je torej izbira za tiste, ki so za bencinarja, ne dajo veliko na tehniko, vedo da bodo imeli manj okvar, avto bodo vozili pet, šest ali več let, delajo malo kilometrov...
Poceni tale X1 sicer ni, osnovna različica stane 29.600 evrov, testna celo 42.800 evrov, z bogatega spiska dodatne opreme pa bi se marsičemu tudi brez težav odpovedali. Avtomatski menjalnik avto denimo podraži za skoraj 2.300 evrov, vzvratna kamera za okoli 450, paket xLine za 1.900 evrov, odlagalni paket za 300 evrov, več kot tri tisoč evrov pa je vredna navigacijska naprava Professional - slednjo sicer lahko pohvalimo, a zanjo ne damo malo denarja. Skoraj tisoč evrov stanejo ksenonski žarometi, 600 pa avtomatska klimatska naprava. Pri BMW X1 lahko sicer kupec pri izbiri paketa Advantage in/ali xLine prihrani do 5.038 evrov. Prtljažnik ponuja 420 litrov prostora, s podiranjem zadnje klopi pa se poveča na 1.350 litrov. Splošno precej zahtevni potniki zadaj so pohvalili njegovo prostornost in udobje. Za aktivno damo ali gospoda, ki sopotnike rada popeljeta na morje, podeželje ali do vznožja hriba? Za bolj uživaško vsakdanjo vožnjo bi sicer bolj priporočili kakšno drugo motorno kombinacijo.
Beli X3 na videz ni obljubljal presežkov
Beli BMW X3 je na zunaj deloval povsem drugače kot manjši X1. Čepel je na precej običajnih platiščih, zaradi napisa Xdrive na boku pa bi ga zgolj povsem brez strahu zapeljali po mokri in spolzki cesti ali pa na kakšno jaso za piknik v naravi. Zadaj sta res dve izpušni cevi, ampak hej, to ima lahko danes že vsak. Takole z ramo ob rami z X1 bi na prvi pogled dejali, da manjši večjega "poje" kadarkoli in kjerkoli. Kako bi se zmotili! Testni X3 na zunanji videz ne da prav nič, kar je pokazal tudi z barvo.
V notranjosti je vseeno malo drugače, tam sta nas pričakala vonj po usnju, udobni in (s pomočjo elektronike) izdatno nastavljivi sedeži, športna ročica avtomatskega menjalnika in velik zaslon nad prezračevalnimi režami, ki vas lahko hkrati vodi po cestah in prikazuje še kaj drugega. Pritisk na gumb razkrije, da se pod motornim pokrovom skriva dizelski motor. In to kakšen! Za doseganje največje moči mu pomagata dve turbini, kombinacija, ki dobrih 1.900 kg težko vozilo od 0-100 km/h požene v 5,8 sekunde, za prav brutalno pomikanje igle na števcu za hitrost pa poskrbi 630 newtonmetrov navora, osem prestav in seveda štirikolesni pogon.
xDrive se lahko pelje ekonomično, udobno in zelo hitro
Ta je eden izmed boljših svoje vrste in poskrbi za zares vrhunsko lego vozila v vseh pogojih. Z X3 se da seveda peljati tudi počasi in zelo udobno, za kar poskrbita nastavitvi »eco pro« in »comfort«, precejšen odmik od tal poskrbi za zelo dober pregled nad dogajanjem, hkrati pa se z njim brez težav podamo tudi na brezpotja izven urejenih cest. Z običajno vožnjo po mestnih ulicah, magistralkah in avtocestah se je poraba gibala okoli osmih litrov na sto prevoženih kilometrov, odločnejša pospeševanja, vožnja in bliskovita prehitevanja pa jo dvignejo za dober liter in pol. Za boljše vozne lastnosti v takšnih pogojih poskrbi nastavitev »sport«, ki poskrbi za bolj športno naravnanost motorja, podvozja in menjalnika.
Koliko trenutno da motor od sebe in koliko ima še rezerve prikazujeta dva elektronska merilnika na sredinskem zaslonu, za dizla presenetljivo pa se rad vrti tudi pri pet tisoč vrtljajih. Menjalnik je vrhunski, za dodatne užitke pa poskrbi možnost ročnega ukazovanja (le na ročici). Komu je namenjen? Vsakemu, ki ljubi moč in ki da nanjo veliko več, kot pa na zunanji videz. Tistemu, ki se pozimi nikakor ne želi zanašati na zimsko službo, tistemu, ki rad zapelje s ceste, na njej pa občasno tudi rad »potipa« srčni utrip že na prvi pogled prepoznavnih športnikov ali pa tistim, ki zgolj ljubijo veliko razpoložljive moči. Nikoli se namreč ne ve...prava zver v ovčji preobleki!
Ta preobleka seveda ni poceni, osnovni X3 335d Xdrive stane 64.000 evrov, testni pa domala 73.800 evrov. Na dva tisočaka cenijo usnje, na dobrih tisoč ksenonske žaromete, navigacijska naprava Professional pa je vredna skoraj dva tisočaka in pol. V prtljažnik lahko spravimo 550 litrov prtljage, s podrtimi sedeži pa 1.600 litrov.
