Po besedah Roberta Dominka iz KI, ki vodi omenjeni projekt, japonski proizvajalec išče popolnoma nove koncepte, ki so v tem trenutku znani le na papirju. Uresničeni in vgrajeni v serijske avtomobile, pa še to le morda, bodo šele čez deset let. Z njihovim razvojem pa se v tem trenutku ukvarja le nekaj raziskovalnih skupin. Torej ne gre za razvoj litij-žveplovih akumulatorjev, za katerega je Kemijski inštitut lani pridobil 3,9 milijona evrov evropskih sredstev za razvoj.
Priložnost za tesnejše sodelovanje
Projekt je zasnovan kot start-up nagrada, a brez velikih obveznosti za KI. »Če bomo izpolnili cilje naročnika in bo razvoj novih konceptov pokazal potencial, pa se sodelovanje s Hondo utegne razširiti,« verjame Dominko. Po njegovih besedah je projekt priložnost, da svoje ideje razvijejo v sodelovanju z globalnim avtomobilskim poslovnim sistemom, ki se zaveda prednosti sodelovanja z znanstvenimi institucijami.
Industrija v vlogi javne agencije
Direktor Kemijskega inštituta Janko Jamnik pa je dodal, da jih je v KI presenetilo tako dolgoročno razmišljanje japonske Honde. »Raziskavo, ki so jo naročili, bi lahko mirno uvrstili med temeljne raziskave, ki jih v Sloveniji financira samo še Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), pa še ta vsako leto manj. Neverjetno je, da tako raziskavo naroči industrija.«