Avtomobilski saloni so prodajno orodje tovarn. V njih se dogaja posel - pogajanja za ceno, izbiranje med barvami, motorji, modeli in barvo usnja ter obliko aluminijastih koles. Dejansko so avtosaloni trgovine z dražjim tehničnim blagom. Obiskujejo jih navdušenci in tudi kupci, čeprav je teh vse manj, pri nas in tudi drugje po Evropi. Avtosaloni so za avtomobilske proizvajalce, distributerje in seveda trgovce tudi močno oglaševalsko orodje, izložba njihovih izdelkov, veleplakat z izdelki v živo. Težava je le v tem, da vanje pač ne zahajajo množice, zato je njihov učinek po prodajni in trženjski strani močno omejen.
Ni pa nujno, da je tako. To dokazuje nemški BMW, ki je v severnem delu Münchna v okolici tovarne zgradil pravo avtomobilsko mesto. Tega letno obišče prek tri milijone turistov, do 2,5 milijona jih zaide v BMW Welt, pol milijona pa še v muzej na drugi strani ceste. Ne verjamemo, da gre le za bencinske navdušence, številka je prevelika. Zato smo preverili, kaj je tako posebnega v tem avtomobilskem mestu.
Arhitektura, ki jemlje dih
Prvo vabilo turist dobi pri spletnem iskanju prenočitve v Münchnu, BMW Welt in muzej sta v vrhu münchenskih atrakcij in ponujata dobro izhodišče za izlet v slovito mestno središče, zaprto za promet, ali Olympiapark s stadionom in 190-metrskim stolpom v neposredni bližini. Ko prideš zraven, pa tako stolp kot stadion ostaneta v senci arhitekturnih velikanov, upravne stavbe BMW z obliko štirih pokonci postavljenih valjev in zgradbe BMW Welt, ki povsem jasno sodi v te čase. Stavba vabi z obliko dveh nasproti postavljenih stožcev premera od 35 do 45 metrov, ki sestavljata sprialo in orjaški kvadrat iz betona in jekla. Ta je pokrit s sončno elektrarno površine 16 tisoč kvadratnih metrov in zmogljivosti 800 kilovatnih ur.
Ko vstopiš, te pričaka avtosalon v več etažah. V ospredju je komercialni del, salonska razstava avtomobilov. Ko se sprehodiš med njimi, najdeš še različne simulatorje delovanja motorja, igralne konzole za majhne in velike otroke, 460 kvadratnih metrov velik del, kjer potekajo različne delavnice za otroke vseh starosti. Ti rišejo, oblikujejo avtomobil ali pa se preprosto igrajo, starši pa lahko med tri- in večurnimi delavnicami zavijejo v svojo smer.
Denimo v trgovino z oblačili in obutvijo - seveda vselej v barvah znamk BMW, Mini in Rolls-Royce, na kavo in kosilo v eno izmed restavracij ali pa koncert ali kakšno drugo prireditev, ki so vseskozi na voljo v tem svetu. Če kljub raznovrstni ponudbi zdolgočaseno tavaš med betonskimi zidovi in bleščeče zloščenimi avtomobili, te v osrednjem delu pritegne motorist, ki se postavlja na zadnje kolo, pleza po stopnicah iz prvega v drugo nadstropje. Kot bi mignil, minejo tri ali štiri ure, ne da bi se sploh zmenil za razstavljene avtomobile.
Muzej brez vonja po plesni
Avtomobilski navdušenec utegne v takšnem okolju ostati ves dan, vsekakor pa mora zaviti še v muzej na drugi strani ceste. To ni povsem navaden muzej, saj se od njegovih sten ne širi vonj po plesni, razstave niso enolične in zgrajene le okoli primerkov iz zgodovine znamke. Muzej vabi s tematskimi deli, ureditvijo cestnega vozlišča, ki se prepleta skozi več nadstropij in sklene s krožnim sprehodom v starem delu, ki deluje kot garažna hiša. Pri vstopu, ki ga odraslim zaračunajo 12 evrov, vas pozdravi kinetična skulptura, na stotine majhnih, s skoraj nevidno nitjo vodenih steklenih kroglic oblikuje ravno linijo, nato se razletijo v kaos in počasi preidejo v obliko starodobnega BMW.
Vabijo zgodbe, ne le avti
Ozek hodnik vabi med izložbami, za katerimi se po kronološkem vrstnem redu plete zgodovina znamke, od prvega motocikla R32 iz leta 1924 in avtomobila BMW 303 iz leta 1933 naprej. Motocikli novejše dobe so pospravljeni za orjaškim steklom, vozijo drug za drugim, z njimi pa se srečuješ v več nadstropjih. Vmes se izgubiš v tematskih sobah, kjer so motocikli ali avtomobili postavljeni v okolje takratnega časa, denimo zmagovalni BMW 328 v ozadju spremlja zemljevid dirke leta 1939, BMW serije sedem iz 70. let prejšnjega stoletja so postavljeni v višino, drug nad drugega. Naslednja tematska soba razkriva zgodovino serije 3, avti so zloženi kot sardele od prvega do zadnjega. V naslednji sobi pa se svetita prednik te serije - BMW 2002 TI in majhna isetta, uspešen mestni malček iz 50. let prejšnjega stoletja. Ob imata posebno mesto, ker sta utirila razvoj v novo smer. Isettini časi sicer še prihajajo, BMW se vrača med majhne avte, medtem je nanje pozabil. Ko nadaljuješ pot po križiščih in različnih nivojih muzeja, te ustavijo oznake modelov, ki visijo s stene.
Suhoparne oznake z zgodovino
Le kaj je tako posebnega na tablici s suhoparnimi oznakami 325i, 730i, 523i in drugih? Te številke so imena BMW različnih velikosti in zmogljivosti, ponavljajo se skozi vso zgodovino, le redka so povsem nova. Res pa je, da le poznavalcem pomenijo toliko kot ime golf, clio ali kakšno drugo prepoznavno avtomobilsko ime.
Zavijemo še v dirkaški oddelek, med motocikle in avtomobile nove in stare dobe, odpremo vrata cestnih športnikov BMW M in se ustavimo pred roadsterji v spodnjem delu muzeja. Vmes iz več nivojev spremljamo iste razstave, a z drugih zornih kotov, z druge višine, tako dobro je prepleten muzej. Hkrati hitro ostane kakšna tematska soba, ki si jo pomotoma spregledal, morda šel mimo, ker je bila dobro skrita. V hipu minejo štiri ure, čaka pa še cesta, ki se vzpenja v vrh starega dela in predstavlja koncepte, nove in starodobne. Čas mine v hipu, v živem spominu pa ostanejo predvsem zgodbe, ki jim jih je snovalcem BMW uspelo predstaviti v različnih tematskih sobah. Zgolj starodobnik, razstavljen v kvadratni sobi praznih sten, bi hitro ušel v pozabo. 
