Mali službeni avto: Hyundai i20

Hyundaiev avto nižjega razreda, naslednik zelo uspešnega getza, je po štirih letih malce prenovljen, s čimer bo poskušal doseči višje prodajne številke. Hyundai računa predvsem na spremenjen videz, ki je pač glavno merilo pri nakupu avtomobila. Upa pa, da bodo kupci opazili tudi tehnične izboljšave, s katerimi bi se rad umaknil iz sence uspešnega getza. Na prvi pogled kaj veliko možnosti nima, saj ne vabi z izjemnimi cenami in popusti. Na drugi pogled pa je i20 zelo dobra ponudba. Cene, ki se začnejo pri slabih desetih tisočakih, so ugodne, saj so avtomobili v vseh primerih dobro opremljeni, tehnično solidni, pač dobra kupčija.

In kaj je novega pri i20? Najopaznejši so povsem nov nos z LED-dnevnimi lučmi v prednjih odbijačih, spremenjen zadek, novi zadnji odbijači in zato malo večje mere. Zdaj je zgolj zaradi šminke dolg 3,99 metra oziroma pet centimetrov več kot prej. Dobil je še bolj urejeno in malo bolj imenitno armaturno ploščo, čeprav je še vedno tipično korejsko preprosta. Morda še pomembnejše so spremembe pod kožo. Osveženi i20 je preizkušeno bolj tih od predhodnika. Izolacija motornega prostora in potniške kabine je res učinkovita, hrupa iz motornega dela in ceste je precej manj, v tem pogledu je i20 boljši od marsikaterega tekmeca.

Čeprav je i20 še vedno za nekaj centimetrov manjši od večine tekmecev, je v kabini med bolj prostornini, tudi prtljažnik je z 295 litri solidno velik in lahko dostopen. Kakovost izdelave v potniški kabini je dobra, ergonomija je skoraj na ravni najsodobnejših, povsem novih hyundaiev. Pri motorjih na papirju ni dileme. Bencinski 1,2-litrski zadošča, ob tem je še 1.500 evrov cenejši od 1,4-litrskega dizla s 55 kilovati (enako stane tudi 1,1-litrski dizel z enako močjo, a mi smo izbrali večjega). Dejansko doplačilo za dizla ni smiselno, če z i20 delamo malo kilometrov. Pri pogosti rabi, natančneje pri 30 tisoč kilometrih na leto, pa je strošek lastništva obeh avtov enak.