Zakaj se Volkswagnu splača zamujati

Nemški Volkswagen rad zamuja pri vstopu v nove avtomobilske razrede in tehnologije, kar se je do zdaj izkazalo kot odlična poteza. Podobno strategijo letos začenja pri električnih in hibridnih novostih.

Slabih odločitev Volkswagnu ne moremo očitati. Minulo leto je končal kot tretji največji avtomobilski proizvajalec na svetu (skupina Volkswagen) po številu prodanih avtomobilov in kot prvi na svetu po zaslužku, ustvaril je kar 11,5 milijarde evrov dobička iz poslovanja.

Do dobičkov s preudarnostjo

Zavidanja vredni rezultati so med drugim tudi plod preudarnega uvajanja novosti. Na trg navadno prihaja pozno, a odločno. V minulem desetletju je smiselnost zamud dokazal z enoprostorcem touranom in športnim terencem tiguanom. Oba sta med kupce prišla več let pozneje kot tekmeci, po dveh letih pa sta se zavihtela na prodajni vrh v razredih, kamor sodita. Zamude sicer niso zapisane v genih te znamke, pri majhnih turbo bencinskih motorjih je bil Volkswagen med prvimi, sledili so preostali.

Pozen, a inovativen

Ali tako svetla prihodnost kot modela touran in tiguan čaka tudi električnega golfa ter hibridna audija A3 e-tron in volkswagna XL1, v tem trenutku še ni jasno. Vse tri novosti pa obljubljajo veliko na področju tehnologije, prinašajo dobre in učinkovite rešitve, z njimi pa prehitevajo že uveljavljene tekmece na trgu.

XL je nižji od porscheja boxsterja

Najbolj radikalen med volkswagnovimi novostmi je supervarčni XL1, ki obljublja povprečno porabo nafte le 0,9 litra na sto kilometrov. Avto futuristične oblike je dolg 3,89 metra, širok 1,66 metra in visok le 1,15 metra, 13 centimetrov manj od športnega porscheja boxsterja. Kljub razmeroma zajetnim meram, dolg je skoraj toliko kot volkswagen polo, ima v kabini prostor le za dva potnika.

Rekorden pri rezanju zraka

Oblika, ki je le spredaj še nekako podobna drugim volkswagnom, je v celoti podrejena doseganju rekordnega količnika zračnega upora, ki je z 0,189 najboljši med serijskimi avtomobili.

Golfov motor - na pol

XL1 poganja na pol prerezan 1,6-litrski TDI, torej 0,8-litrski dvovaljni turbodizel s 35 kilovati oziroma 48 konjskimi močmi in še 20-kilovatni električni motor. Skupna moč je 50 kilovatov oziroma 69 konjskih moči (ni napaka, dizelski in električni kilovati se pač ne seštevajo), ki znajo malega varčneža popeljati do 160 kilometrov na uro, do stotice pa pospešiti v 12,7 sekunde.

Povprečno 0,9, le z dizlom 2,2 litra

Volkswagen sicer ne razkriva ozadja matematike izračuna porabe. Pravi pa, da je prvih 50 kilometrov z XL1 mogoče prepeljati zgolj na elektriko, baterije pa napolniti prek zunanjega polnjenja (plug-in). Preostalih 450 kilometrov naredimo z dizelskim motorjem z le desetlitrsko posodo za gorivo, ki ima povprečno porabo 2,2 litra.

Sto na uro s 6,2 kilovata

Energetsko učinkovitost označuje tudi volkswagnova obljuba, da XL1 pri stalni hitrosti sto kilometrov na uro potrebuje le 6,2 kilovata moči. Pri vožnji na elektriko pa vsak prevožen kilometer porabi 0,1 kilovatne ure električne energije. Zmogljivost baterije je 5,5 kilovatne ure.

Učinkovitost ni le stvar pogona, ampak delno tudi zasnove XL1. Ta skupaj tehta 795 kilogramov, od tega šasija tehta 153, karoserija 230 kilogramov, pogon skupaj z baterijo pa 227 kilogramov.

Audijev hibrid za moč in učinkovitost

Audijev priključni hibrid A3 e-tron plug-in hybrid bolj kot na majhno težo in porabo stavi na kombinacijo učinkovitosti in moči. Oblikovno se podobno kot električni golf le malo razlikuje od klasičnega A3, v drobovju pa prinaša velik napredek. Srce motorja je sicer klasičen, 1,4-litrski turbo bencinar z neposrednim vbrizgom in močjo 110 kilovatov.

Skupaj zmore več kot 200 konjev

Pri doseganju boljših zmogljivosti in manjše porabe mu pomaga električni motor s 75 kilovati moči - celoten sklop pa skupaj zmore 150 kilovatov oziroma 204 konjske moči). Ob tem zmore električni motor delovati povsem samostojno, njegov doseg je 50 kilometrov, polni pa se prek zunanjega polnjenja. Ko oba motorja delujeta sočasno, takšen A3 do stotice skoči v 7,6 sekunde in doseže največjo hitrost 222 kilometrov na uro. Ko se akumulatorji izpraznijo, avto žene le bencinski motor, ki mu omogoča velik doseg med polnjenji. Tovarniško zapisana povprečna poraba bencina je 1,5 litra na prvih sto kilometrov, ko avto poganjata oba motorja.

Golf gre zgolj na elektriko

Druga, v tem trenutku uradno še nerazkrita novost je električni golf. Ta je na zunaj, razen drugače oblikovanega odbijača in še nekaj podrobnosti, enak klasično gnanemu golfu. S to potezo pa je Volkswagen ubral drugačno pot kot tekmeci, ki na trg prihajajo z električnimi avtomobili samostojnih oblik in zasnov, to pa pojasnjujejo s prednostmi, ki jih te prinašajo. Električni golf pa bo pač na zunaj le golf, bistvo se bo skrivalo pod pločevino.

Cena okoli 40 tisoč evrov

Glavne značilnosti so akumulator zmogljivosti 26,5 kilovatne ure, ki ga je mogoče prek hitre polnilnice napolniti v 20 minutah, prek klasičnega gospodinjskega napajanja pa v petih urah. Električni stroj, tako poročajo tuji mediji, zmore 85 kilovatov moči, golfa, obteženega z dodatnimi 20-kilogramskimi akumulatorji, do stotice požene v 11,8 sekunde, največja hitrost je 135 kilometrov na uro, doseg med polnjenji pa je v teoriji 175 kilometrov. Cena električnega golfa je, tako je za medije izjavil prvi mož Volkswagna Martin Winterkorn, okoli 40 tisoč evrov, kar je več od primerljivih renaultov in manj od BMW i3, ki naj bi stal še deset tisočakov več.