Kakšen avto je v teh časih primeren za šefa velike slovenske borzne družbe, banke ali zavarovalnice in kakšno sporočilo ta direktor daje vsem deležnikom s svojim avtom? Kako pomembni so statusni simboli, kot je nova pisarna, za menedžment slovenskih družb in kakšne bonitete imajo slovenski menedžerji v pogodbah?
Po razkritju voznega parka nove uprave NLB - predsednik Janko Medja si je najel novega audija A6, član Nima Motazed pa je dobil novo limuzino s pogonom na vsa štiri kolesa, vredno 57 tisoč evrov - smo povprašali tudi druge družbe, v katerih je država pomembna ali vsaj delna solastnica, kakšne avtomobile vozi uprava, kdaj so nazadnje prenovili pisarne in kakšne so bonitete uprave. Čeprav so nekateri v preteklosti prejeli tudi državno pomoč, niso skromni pri bonitetah.
Priljubljeni so športni terenci
V voznem parku slovenskih menedžerjev državnih podjetij se največkrat znajdejo avtomobili znamke Audi, zelo priljubljeni pa so tudi športni terenci. Predsedniki uprav imajo navadno kakšno leto mlajšega in za razred boljšega jeklenega konjička od preostalih članov uprave.
Med vprašanimi družbami imajo najnovejši avtomobil (letnik 2013) v upravi Petrola, BMW serije 5, v vrednosti 44 tisoč evrov brez davka, ki so ga kupili zaradi zamenjave ukradenega vozila. Predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik sicer vozi športnega terenca BMW X5, letnik 2010. Nad terenci je navdušena tudi Triglavova uprava. Predsednik uprave Matjaž Rakovec vozi volkswagna touarega, letnik 2011, katerega nabavna vrednost je bila 57.700 evrov, člana uprave Andrej Slapar in Benjamin Jošar prav tako touarega (prvi je letnik 2010, Jošarju so avto kupili lani). Marica Makoter vozi Hondinega terenca v vrednosti 36.500 evrov, ki so ga kupili lani, Stanislav Vrtunski pa je dobil rabljenega mercedsa R320CDI iz voznega parka.
Mercator nima več audijev
V Mercatorju niso želeli razkriti, kakšen konkretno avtomobil vozi predsednik uprave Toni Balažič. Povedali pa so, da so lani in letos najeli 29 novih službenih vozil, ki so nadomestila stara. »Pravila uporabe službenih vozil smo konec lanskega leta, v skladu z varčevalnimi ukrepi, tudi zaostrili. Eden od ukrepov je znižanje vrednosti službenih avtomobilov, omejili pa smo tudi nabor znamk avtomobilov. Vozil znamke Audi tako ni več v naboru naših službenih vozil,« so pojasnili.
Na Slovenskih železnicah (SŽ) delavski direktor vozi mlajši avtomobil kot generalni direktor. Albert Pavlič ima namreč opla insignio, letnik 2011, medtem ko se Dušan Mes prevaža z audijem A6, letnik 2007.
Skobirjev najstarejši, brez avta Türk in Podobnik
Najstarejši avto vozi predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. Njegov mercedes razreda E je namreč star deset let. Brez službenega vozila pa sta novopečeni direktor Elesa Vitoslav Türk in predsednik uprave Hita Drago Podobnik.
Direktorju SŽ prenovili pisarno za 10 tisoč evrov
Pri pisarnah so menedžerji bolj konservativni in od začetka krize večina svojih prostorov ni prenavljala. Izjema so v državnih Slovenskih železnicah, kjer so predlanskim za prenovo pisarne prejšnjega generalnega direktorja Gorana Brankoviča kupili za slabih 10 tisoč evrov opreme. V Zavarovalnici Triglav so pisarne prenovili leta 2009, po načrtih, pravijo, a stroškov prenove ne razkrivajo.
Seveda pa ne gre pozabiti prvih potez nekdanjega predsednika uprave Petrola Aleksandra Svetelška, ko je prenovil nekaj pisarn in sejno sobo za približno 30 tisoč evrov. Takrat, poudarjajo v Petrolu, je bila notranja oprema stara 32 let.
Precej nižji stroški reprezentance
Pri stroških reprezentance so se v večini podjetij pohvalili, da so jih v primerjavi z letom 2008 precej znižali. V Merkurju so jih lani glede na leto 2008 sklestili na le še slabih šest odstotkov. Koliko konkretno je to, niso razkrili. Na Darsu so lani imeli skoraj 15 tisoč evrov reprezentančnih stroškov uprave, kar je trikrat več kot leto prej. V zadnjih petih letih pa so največ zapravili leta 2009 pod vodstvom Tomislava Nemca, in sicer 45.418 evrov. Edini, ki lani ni imel stroškov reprezentance, je direktor TEŠ Franc Rosec.
V Pošti Slovenije so pojasnili, da stroškov reprezentance uprave ne vodijo ločeno od stroškov ostale reprezentance družbe, zato so posredovali skupni strošek reprezentance, ki v povprečju na leto znaša okoli 90 tisoč evrov.
Med bonitetami večinoma zavarovanja
Državna podjetja večinoma niso želela razkriti bonitet uprav v prejšnjem letu in so nas preusmerjala na letna poročila. V Merkurju in Žitu so denimo povedali, da so bonitete uprave poslovna skrivnost. Podjetja sicer med bonitete navadno prištevajo premije za različna zavarovanja (nezgodna, dodatna pokojninska, zavarovanje odgovornosti), uporabo službenega vozila, mobilnega telefona in prenosnega računalnika, izobraževanja, uporabo plačilnih kartic za plačilo službenih stroškov in podobno.