Razmere v razredu dostavnikov so pri nas in tudi kje drugje še bolj preproste kot pri nakupu navadnega osebnega avtomobila. Kupci so racionalni, avto kupujejo z metrom, merijo pa predvsem kubične metre prostora, dolžinske centimetre, konjske moči oziroma kilovate ter štejejo najnujnejšo opremo v vozilu, ki je omejena predvsem na klimatsko napravo, elektriko za stekla in morda soliden radio. Več v dostavniku, s katerim prevažajo tovor, pač ne potrebujejo.
Povsem drugačna merila
Pomembnejši od razkošja so ugodna poraba goriva, dolgi servisni intervali ter nizki stroški servisov, zanesljivost in pa seveda tovorne sposobnosti, od velikosti in dostopnosti prostora v zadnjem delu vozila do nosilnosti in vleke prikolice. Mimogrede, cene servisov so pri dostavnikih večinoma zelo dostopne. Fordovega transita boste na redni servis zapeljali šele po 50 tisoč kilometrih, zanj pa boste odšteli med 200 in 250 evri. To je recimo ceneje od servisa za Fordovo fiesto.
Popusti v nebo
Racionalnost kupcev prinaša še bolj srdit boj prodajalcev, na to opozarjajo tudi popusti, ki jih ponujajo nekatere znamke. Pri Fiatu gredo do dobrih devet tisočakov, popust doseže skoraj polovico cene na ceniku, ki je sicer postavljena previsoko. Radodarni so tudi pri Renaultu in nekaterih drugih znamkah.
Velikani z malo vsebine
Cene pa glede na velikost dostavnikov dosegajo nizke vrednosti iz več razlogov. Pri vseh modelih dostavnikov, ne glede na velikost in znamko, gre za razmeroma skromno opremljena vozila, ki večinoma v opremi nimajo niti klimatske naprave, kaj šele dodatkov za udobje ali razkošje. Pri vseh pa smo poleg popustov upoštevali tudi ceno brez davka, saj si ga kupec (pravna oseba) pri nakupu na gotovino ali lizing poračuna kot vstopni davek.
Sodobni svet jim ni tuj
Racionalnost tudi v tem razredu ni brezmejna; cena in strošek nista edini merili, sta pa najpomembnejši. V dostavnike zadnjih generacij se selijo tudi sodobne tehnologije iz sveta osebnih avtomobilov, denimo povezljivost s spletom, telefoni in sodobne navigacije. Varnost ni več črna luknja - novi dostavniki imajo kompletno varnostno opremo, novi ford transit custom je na lanskih preizkusih dosegel celo najvišjo oceno pet zvezdic. Tudi ergonomija, prostornost potniškega dela in udobje postajajo vse bolj pomembni.
Ford v smeri Mercedesa in Volkswagna
Zato sta se tudi med dostavniki ustvarila vsaj dva cenovna razreda, v zgornjega sodijo Volkswagnovi in Mercedes-benzovi, v spodnjega pa vsi drugi. Kot kaže, bo šel višje s ceno tudi Ford s prej omenjenim, zelo sodobnim dostavnikom transitom customom s ceno od 17 tisočakov za solidno opremljeni furgon s klimatsko napravo oziroma od 20 tisočakov za potniški kombi.
Meja 3,5 tone ...
V primerjavi smo zajeli razred dostavnih vozil do 3,5 tone skupne mase, ki je priljubljen zaradi več razlogov. S takšnim dostavnikom se lahko po avtocestah voziš z vinjeto. Če masa preseže omenjeno številko, pa so dostavniki že podvrženi cestninjenju. Znesek 95 evrov, kolikor stane vinjeta, pa po besedah poznavalcev porabiš v mesecu dni. Druga prednost je dovoljenje za kategorijo B, ki zadošča za vožnjo dostavnika s skupno maso do 3,5 tone. Za vse druge težkokategornike namreč potrebuješ vozniško dovoljenje kategorije C.
... postaja prenizka
Omenjena meja pa se marsikateremu kupcu ne zdi primerna, saj so zlasti bolje opremljeni dostavniki težji, zato je meja 3,5 tone skupne mase hitro prenizka. Vse več sodobnih dostavnikov v najvišjem razredu, denimo mercedes-benz sprinter in volkswagen crafter, ob tem ponujajo tudi različice s štiri in več tonami dovoljene skupne mase, a so ti zaradi zakonskih omejitev pač manj priljubljeni. Najbolj med vsemi kupci težkokategornikov pa za spremembo dovoljene skupne mase na štiri ali celo pet ton lobirajo lastniki avtodomov. Te hiše na kolesih so že brez potnikov velikokrat blizu meje 3,5 tone. Če vanje naložijo petčlansko družino in še nekaj prtljage, to mejo presežejo in s tem tvegajo kazen.
Dizel, nato dolgo nič
Ko gre za vrsto pogona dostavnikov, je skoraj brez izjeme kralj dizelski motor - zaradi vzdržljivosti, navora pri nizkih vrtljajih in seveda porabe goriva. Pri majhnih in kompaktnih dostavnikih, denimo peugeotu bipperju ali fiatu doblu, se najde še kakšen bencinski stroj, ki je primeren predvsem za krajše mestne dostave. V tujini, pri nas še ne, pa počasi raste delež dostavnikov s pogonom na avtoplin (LPG in CNG - utekočinjen naftni in zemeljski).
Mit: Dostavniki so le za prevoz tovora
Ne drži
Dostavniki v potniških različicah so danes za marsikatero podjetje, družino in tudi posameznike najugodnejša rešitev prostorskih težav, zato je njihova prodaja, tudi kadar avtomobilski trg upada, stabilna. Res je sicer, da niso tako modni kot enoprostorci ali športni terenci, toda ko kupec potrebuje prostor za ugodno ceno, so potniški dostavniki najbolj smiseln odgovor. To so ugotovili tudi proizvajalci, zato so današnji potniški dostavniki lepše oblikovani, manj robustni, varčnejši, hitrejši in preprostejši za vožnjo kot pred desetletji. Prav luksuzni pa pač niso, razen redkih izjem, saj bi razkošje preveč dvignilo njihove cene in odvzelo prednost dobrega razmerja med ceno in vsebino.