Japonska grožnja evropski avtoindustriji

»Odprava carin za japonske avte lahko odnese od 35 do 73 tisoč evropskih delovnih mest in prinese le majhne pozitivne učinke,« svari evropsko združenje avtomobilskih proizvajalcev ACEA. V slovenski Mazdi se odprave carin veselijo, saj jim bo izboljšala položaj na trgu.

Novica o začetku pogajanj Evropske unije (EU) z Japonsko o prostotrgovinskem sporazumu, ta bi ob sprejetju odpravil desetodstotne carine na avtomobile in 22-odstotne na tovornjake, izdelane na Japonskem, je zbudila največ strahu pri evropskih avtomobilskih proizvajalcih, saj se bojijo nekdaj zelo močnih tekmecev iz Japonske.

Pridobili bodo predvsem Japonci

Ta strah podpira analiza svetovalne hiše Deloitte, ki pravi, da bi se ob sprejetju sporazuma izvoz evropskih avtov na Japonsko do leta 2020 povečal za le 7.800 vozil. Izvoz japonskih avtomobilov (izdelanih na Japonskem) v Evropo pa bi se do omenjenega leta povečal za 443 tisoč vozil.

ACEA svari pred izgubo delovnih mest ...

To bi po besedah predstavnikov ACEA povzročilo izgubo od 35 do 73 tisoč delovnih mest v evropski avtomobilski industriji.

... in zahteva

V ACEA so ob začetku pogajanj EU z Japonsko vložili še zahtevo po odpravi tehničnih sprememb, ki jih morajo uvesti za prodajo na japonskem trgu, in po poenotenju obdavčitve majhnih avtomobilov, pri katerih imajo japonske znamke zdaj boljše pogoje na trgu. Uvoznih carin za evropske avte na Japonskem že doslej ni bilo.

Sporazum dober za Evropo

Evropski komisar za trgovino Karl de Gucht pa je pogajanj vesel, pravi, da lahko sporazum s tretjo največjo trgovinsko partnerico Evropi prinese dodatnih 400 tisoč delovnih mest in 0,8-odstotno rast BDP. Evropske avtomobilske proizvajalce poskuša ob tem pomiriti z besedami, da bo sporazum ratificiran šele čez štiri do pet let, v tem času pa bodo lahko okrepili konkurenčnost.

Korejci že uvažajo brez carin

EU je podoben prostotrgovinski sporazum že sklenila z Južno Korejo. Korejski znamki Kia in Hyundai pa zaradi odprave carin, tudi novih tovarn v Evropi in boljših avtomobilov, zadnjih nekaj let skokovito rasteta v prodaji.

Po japoncih poleg carin tolče še močan jen

Položaj japonskih znamk pa se zaradi vse ostrejše, predvsem korejske konkurence, močnega tečaja japonskega jena in uvoznih carin v zadnjih petih letih močno slabša. Na slovenskem trgu osebnih vozil so si japonske znamke še leta 2006 rezale 11,5-odstotni, lani osem-, letos pa le še 7,3-odstotni tržni delež.

Mazdi polovični upad

Zato se direktor slovenske Mazde Bogdan Žvanut, ki je v zadnjih nekaj letih zaradi omenjenih razlogov za polovico zmanjšal prodajo mazd v Sloveniji, veseli sporazuma o prosti trgovini. Čeprav ne pričakuje, da bi jim Mazda znižala cene sorazmerno s prihrankom, ki ga prinaša odprava carin. Še prej pa upa na upad tečaja jena, ki bi jim omogočil znižanja cen avtomobilov in večjo konkurenčnost na trgu. »Danes je evro vreden 107 jenov, normalno pa lahko poslujemo pri menjavi vsaj 120 jenov za evro,« dodaja Žvanut.

Druge japonske znamke so manj izpostavljene

Mazda avtomobile za evropski trg izdeluje le na Japonskem. Toyota, Nissan, Suzuki in Honda pa nekatere modele izdelujejo tudi v Evropi, zato jih carine manj obremenjujejo.