Marsikdo viha nos, a dizli tudi v svetu športnikov postajajo realnost. Zato si je slovita BMW-znamka športnih avtomobilov BMW M za 40-letnico privoščila dizelski stroj, saj je zmogljiv, varčen in tržno zanimiv. Ali bo gradil ali podiral ugled najmočnejše avtomobilske črke M, ostaja skrivnost.
BMW lahko pripišemo veliko dobrih lastnosti, najbolj prepoznavna med njimi pa je športnost, ki to znamko spremlja že vse od nastanka. Za to imajo zasluge zelo športno zasnovani klasični BMW, še bolj pa oddelek M Motorsport oziroma pozneje preprosto BMW M, ki je prvega maja leta 1972 začel izjemno športno zgodbo z nekaj izjemnimi avtomobili.
Podjetje je kot človeško telo
Oddelek BMW M pod streho bavarskega proizvajalca je pred 40 leti zakrivil takratni član uprave BMW Bob Lutz, ki je še pred nekaj leti v visoki starosti skoraj 80 let sedel v upravi ameriškega General Motorsa. »Podjetje je kot človeško telo. Dokler se ukvarja s športom, je v odlični kondiciji in dosega odlične rezultate,« so bile besede Boba Lutza ob odprtju oddelka BMW M Motorsport. Tudi zato so prvotno ekipo 35 zaposlenih sestavljali predvsem dirkači. Za šefa novega oddelka je Lutz postavil nekdanjega Porschejevega tovarniškega voznika Jochena Neerpascha, ta pa je v ekipo pritegnil dirkače Chrisa Amona, Hansa-Joachima Stucka, Dietra Questerja in druge, v tistih časih znana in uspešna imena. Mlada ekipa se je že po nekaj mesecih preselila v lastne prostore v bližini tovarne BMW v Münchnu, Neerpasch pa se je posvetil razvoju avtomobilov in voznikov, ki so kondicijo nabirali v švicarskem letovišču St. Moritz.
Batmobil je prišel in zmagal
Prvi M avto - model 2002 z le 950 kilogrami suhe teže in štirivaljnikom z 240 konjskimi močmi (176 kilovati) je na reli steze zapeljal leto pozneje. Soroden model 3.0 CSL, znameniti batmobil z orjaškimi spojlerji in obrobami odbijačev, pa je isto leto že osvojil evropsko prvenstvo turnih avtomobilov.
Sloviti M1 ostaja edini unikatni BMW M
Silovitemu začetku znamke BMW M Motorsport so sledili še bolj siloviti serijski športni avtomobili. Oddelek je do leta 1980 predelal 895 serijskih modelov serije pet. Leta 1978 je izdelal sloviti M1, ki danes velja za najbolj znamenit BMW vseh časov. V BMW M Motorsport so si sestavne dele zanj seveda sposodili pri mami BMW, šasijo je prispeval italijanski Marchesi, karoserijo iz ogljikovih vlaken T.I.R., obliko pa Giugiaro. Kupe s krilnimi stranskimi vrati in pogrezljivimi prednjimi žarometi je poganjal trilitrski vrstni šestvaljni bokser z 203 kilovati (277 konjskimi močmi), do stotice je skočil v spoštljivih 5,6 sekunde. S hitrostjo 265 kilometrov je še danes hitrejši od večine športnih avtomobilov, seveda tudi zaradi tega, ker te pri 250 kilometrih na uro ustavi elektronika.
S ceno sto tisoč mark razprodan v hipu
Načrtovano število 400 vozil s ceno sto tisoč mark je pošlo v hipu, z dirkalnim M1 serije ProCar se je s tremi zmagami proslavil tudi slovit dirkač Niki Lauda. BMW M se je pozneje kalil tudi v formuli 1, sprva z 1,5-litrskimi turbo motorji, pozneje pa še s klasičnimi motorji. Po serijskih M-modelih so sledile le še temeljite predelave serijskih BMW oziroma modeli M, kot jih poznamo še danes. Prvi med njimi je bil M535i leta 1980, sledil je kupejevski 635 Csi, leta 1984 pa sta med kupce zapeljala še serija pet in šest z motorjem iz M1, torej s 3,6-litrskim vrstnim šestvaljnikom, ki je imel 210 kilovatov (286 konjskih moči).
M3 je bil prvi množični M
Pravi preboj pa je leta 1986 dosegel prvi M3 z 2,5-litrskim štirivaljnikom s 143 kilovati (195 konjskimi močmi), ki je v prvem letu našel prek pet tisoč kupcev. Od tod naprej je vse teklo kot po maslu, M-različice so si sledile po tekočem traku. V devetdesetih je M3 dobil prvi šestvaljni stroj, v zadnji generaciji ima ta že osem cilindrov, prihodnje leto pa bo spet šestvaljni. BMW M5 je kot superšportna limuzina visokega razreda že pred 14 leti razvajala s petlitrskim osemvaljnikom z 294 kilovati, zadnja generacija je hrumela celo s petlitrskim desetvaljnikom. M-različice so dobili tudi kupeji in roadsterji Z3 in Z4, v M-oddelku je nastal tudi sloviti Z8, pred nekaj leti so v M-oddelku sestavili tudi prva M-luksuzna terenca X5M in X6M.
Preobrat s turbo motorji, štirikolesnim pogonom in terencema
M-terenca sta znamki BMW M prinesla več prelomnic in hkrati napovedala novo, nekoliko drugačno in predvsem bolj tržno usmerjeno obdobje BMW M. Oba terenca sta pretrgala tradicijo kupejevskih in limuzinskih M-avtomobilov, hkrati tudi tradicijo klasičnih atmosferskih motorjev, zadnjega pogona, in zbudila vprašanja, kaj sledi. Najprej sta prišla dva nova turbo M-modela, M5 in serija 1 M, letos še serija M performance, sprva pri seriji pet, sledili bodo še drugi modeli, ki so znamko M približali kupcem in ji hkrati odvzeli nekaj ekskluzivnosti.
Neverjetno, vendar resnično: dizelski M-motor
Največja sprememba pa je vgradnja dizelskega motorja v M-avto, natančneje v M550d ter X5 in X6 M50d letos, to dokončno spreminja ekskluzivno znamko v bolj populistično. Jasno, zaradi boljših prodajnih številk in doseganja manjših izpustov ogljikovega dioksida, ki postajajo (poudarek na manjših) nepogrešljiv del športnih avtomobilov. Da ne bo pomote, z dizlom v zadnjih treh M-avtomobilih ni nič narobe. Še več, trilitrski dizel s tremi turbinami zmore čudeže - 280 kilovatov oziroma 381 konjskih moči, pospešek do stotice v 4,7 sekunde v petici v seriji pet in porabo le dobrih šest litrov. A navdušenci nad BMW M-avtomobili so vseeno nejevoljni, saj ostajajo zapisani bencinu.
Članek je bil objavljen v prilogi Finance Weekend, 8.6.2012.
