Mercedesova orjaka pijeta po kapljicah

Mercedes-benza ML in E z močnim 2,1-litrskim turbodizlom sta dober primer napredka, saj težka orjaka, opremljena s štirikolesnim pogonom, ponujata veliko moči ob zelo skromni porabi goriva slabih sedem oziroma slabih osem litrov plinskega olja. Kupci se morajo sprijazniti le z bolj grobim značajem majhnega dizla.

Majhen štirivaljni dizel pri prehitevanjih komaj še premaguje prek 2,1 tone težkega luksuznega terenca ML 250 CDI, v lažjem E 250 CDI 4MATIC je bolj suveren. V obeh avtomobilih je zelo varčen, tudi glasen in nemiren.

Mercedes-benz je zmanjševanje motorjev v velikih limuzinah in luksuznih terenskih avtih vzel najbolj resno in vanje kot prvi vgradil majhen 2,1-litrski štirivaljni turbodizel z dvema turbopolnilnikoma. Gre za motor, znan iz modelov E 200 CDI in E 220 CDI, oznaka 250 CDI pa označuje moč, ki je primerljiva z 2,5-litrskim motorjem. Omenjeni stroj je Mercedes-Benz ponudil v manjšem razredu C, kjer sodi med bolj športne stroje. V večjih modelih E in ML pa sodi na dno ponudbe in je namenjen kupcem, ki si želijo varčen in dostopen dizelski motor.

Kaj dobijo!? Motor je na srečo zelo sodoben in poleg razmeroma velike moči 150 kilovatov (204 konjske moči) ponuja izjemno zalogo navora, kar 500 newtonmetrov. K tako visoki številki, ki je primerljiva s trilitrskimi šestvaljnimi dizli, pripomoreta dva turbopolnilnika. V vožnji pa je bogata zaloga navora z odločnim pospeševanjem kljub precejšnji masi obeh avtomobilov; ML tehta 2.150, E s štirikolesnim pogonom pa 1.830 kilogramov. Težki ML do sto kilometrov na uro potrebuje natanko devet sekund, lažji E 250 CDI pa že kar živahnih 7,9 sekunde (o ML smo podrobneje pisali v prilogi PAL in na portalu F-trendi. Odločilna pri obeh pa je poraba, denimo z ML smo na daljši poti brez posebnih naporov dosegli povprečno porabo 7,8 litra, z limuzinskim razredom E pa le 6,7 litra, kar je odličen dosežek glede na zmogljivosti in veliko maso. Motor je v obeh primerih zadostoval za odločna pospeševanja z mesta, doseganje visokih hitrostnih povprečij na avtocestah, ML pa je bil podhranjen le pri prehitevanjih.

Seveda brez odpovedovanja ne gre povsem, obema strojema pa smo zamerili nemirno in glasno delovanje. V ML so bili hrup in tresljaji motorja še razmeroma dobro zadušeni, vseeno je motor kar slišen. V razredu E pa utegnejo ropot in tresljaji preveč zmotiti kupce, ki od menedžerske limuzine pričakujejo udobje in uglajenost na vseh področjih.

Nagrada za potrpežljivost pa je pri obeh razmeroma velika, ML 250 CDI stane 56.280 evrov, kar je za več kot pet tisoč evrov manj kot močnejši in bolj uglajen ML 350 CDI. Limuzinski E 250 CDI 4MATIC pa je s ceno 54.570 evrov celo za 6.500 evrov cenejši od modela E 350 CDI 4MATIC. Za razred E je ob tem mogoče dobiti višje popuste kot za ML, zato je cenovna razlika med obema modeloma večja, kot se zdi na ceniku.