V časih, ko je avtomobilski svet prežet z mislimi na ekologijo, seveda podprtimi z visokimi kaznimi, se zdi vprašanje vozniške kulture še bolj aktualno. Slovenci je menda sploh nimamo (v primerjavi z Nemci ali Avstrijci), vsekakor pa ljubimo dobre avtomobile, zato premoremo enega izmed najnovejših voznih parkov v Evropi in kar lepe ceste.
In kako vse to povezati skupaj? Zdi se nemogoče, a po nekaj treningih varčne in dinamične vožnje se nam zdi, da je uživanje za volanom mogoče tudi pri manjših hitrostih, s preudarnejšo in precej varčnejšo vožnjo, ki blagodejno vpliva tudi na praznjenje naše denarnice. »Koga to sploh zanima,« bo porekel marsikateri krajevni dirkač, vsaj dokler mu ne bodo možje v modrem našteli toliko kazenskih točk, da se bo za nekaj časa poslovil od vozniškega dovoljenja. »In zakaj bi si sploh privoščil dober, celo športen avto,« je drugo, že bolj smiselno vprašanje, ki pa ima tudi v teh časih razumen odgovor. Za volanom dobrega, natančnega in močnega avtomobila je vožnja vselej v večji užitek kot v avtu, ki je namenjen le vožnji od točke A do B.
Zapeljite med že skoraj pozabljene ovinke
Ob tem ne gre spregledati tudi drugega dejstva, ki pravi, da imamo v Sloveniji veliko lepih cest s čudovito speljanimi zavoji. Denimo cesta prek Vršiča ali Predela do Bovca in še nižje do Tolmina in Nove Gorice, vmes jo lahko mahnete prek Soriške planine nazaj v Bohinjsko Bistrico. Če se odpravljate na Štajersko, je odlična pot skozi Tuhinjsko dolino ali prek Črnivca, proti morju pa še vedno ostaja stara pot ob avtocesti, lahko si jo popestrite še z ovinkom skozi Kalce in prek Cola. Na vseh teh cestah se da uživati znotraj zakonsko določenih hitrosti, saj so te večkrat postavljene celo nižje, kot bi si mislili. Skozi ovinke lahko kljub kakšni luknji ali zaplati v asfaltu krožimo dovolj hitro, da nam hitreje steče adrenalin po žilah, ne pa tudi bencin skozi vbrizgalne šobe v izgorevalni prostor.
 |
Pet litrov in 200 konj!? Brez težav!
Sploh ni treba, da je takšna vožnja agresivna in potratna. Z nekaj triki se je celo mogoče približati tovarniškim obljubam novih avtomobilov, ki se danes milo rečeno zdijo zgolj napihnjene obljube proizvajalcev. Kdo pa še verjame, da lahko menedžerska limuzina z 200 konji porabi le 4,8 litra nafte na sto kilometrov!? Pa je mogoče, a seveda s povsem drugačnim voznim slogom in predvsem z nameščeno varovalko proti agresivnosti za volanom. To je morda še najbolje opisati z osebno izkušnjo, kaj drugega nas pač ne prepriča.
Pred nekaj leti smo si tako z enim od takšnih super dizlov odmerili pot od Kranjske Gore do Bovca prek prelaza Predel. Po prvotnem povprečju skoraj devetih litrov na merilniku smo umirili konje in se spomnili nasvetov inštruktorjev. Že prvi vzpon od Trbiža je 200-konjski dizel pokazal porabo 7,3 litra, v klanec smo pospeševali s tretjino plina, prestavljali navzgor pri dobrih dva tisoč vrtljajih, motor pa je vlekel brez oklevanja.
Seveda takšno vožnjo omogočajo sodobni dizli, pa še to ne vsi. Kakšen z navorom luknjast dizel bo na takšni poti pač zahteval vrtljaje in hitreje praznil posodo za gorivo. Na vrhu prelaza, torej na meji med Slovenijo in Italijo, je kazalec zdrsnil že na 6,5 litra. Ko se je cesta spuščala proti Bovcu, se je rezultat seveda le še izboljševal. In kako varčevati in vseeno hitro vijugati skozi zavoje, ko se cesta spusti v dolino? Pospešujemo le redko, znova prestavljamo pri nizkih vrtljajih, zaviramo pa večinoma s prestavljanjem navzdol, in ne z zavorami, kadar to ni nujno.
Izklopiš agresivnost in uživaš
Na koncu poti, v Bovcu, je merilnik porabe pokazal presenetljivih 4,9 litra, kar je bilo skorajda enako tovarniškim obljubam. Najboljše pri tem pa je, da vožnja nikakor ni bila dolgočasna. Užitkov ob vijuganju je bilo dovolj, da nas ni zanimal potovalni računalnik, odrekanje grobim pospeševanjem in zaviranjem pa je prineslo tudi odrekanje nepotrebnemu stresu, ne pa tudi čudovitim razgledom na Bovško dolino. No, tudi pogled na ugodne številke porabe goriva, ki se lahko tako zmanjša tudi za 30 ali 40 odstotkov, ponuja nekaj zadovoljstva. Vsi na videz odvečni konji pa so pravzaprav prišli zelo prav, z močnejšim in prožnejšim motorjem je namreč lažje dosegati manjšo porabo, saj motorja za dosego želene hitrosti ni treba priganjati.
Objavljeno v Finance Weekend, 2.12.2011
