Sistem PROVIDA je video sistem za nadzor in urejanje cestnega prometa, pravi Policija. Poleg osnovne funkcije je namenjen tudi kot učni pripomoček za udeležence v prometu, pripomoček operaterju oz. policistu za dajanje opozoril in navodil udeležencem v prometu ter za ugotavljanje in dokazovanje kršitev cestnoprometnih predpisov.
Za državljane je zanimiva predvsem funkcija meritev hitrosti, saj so mobilni radarji že veliko ljudem stanjšali denarnico. Poglejmo si torej kateri urbani miti o sistemu so neresnični.
Urbani miti o Providi
Zbrali smo najpogostejša vprašanja o sistemu in jih v vašem imenu zastavili Policiji.
F: Ali mora policijsko vozilo prehiteti vozilo, da uspešno izmeri njegovo hitrost?
P: Meritve hitrosti se izvajajo tako, da policijsko vozilo v katerem je vgrajen video nadzorni sistemi Provida 2000 vozi za vozilom, ki mu želimo izmeriti hitrost vožnje. Po končani meritvi policijska patrulja vozilo praviloma prehiti, nato pa voznika s pomočjo svetlobne table, na kateri lahko izpišemo določena sporočila (STOP POLICIJA, POLICIJA - VOZITE ZA MENOJ) ali s svetlobnimi ter zvočnimi signali ustavi.
F: Ali Provida lahko meri hitrost vozil, če je policijsko vozilo parkirano?
P: Sistem Provida 2000 omogoča tudi meritve povprečnih hitrosti med dvema fiksnima točkama, pri tem pa je policijsko vozilo v katerega je omenjeni sistem vgrajen parkirano, vendar policija omenjenih meritev ne izvaja na tak način.
F: Kakšno toleranco ima sistem? Od česa je slednja odvisna?
P: Področje t.i. toleranc, ureja Pravilnik o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu, Uradni list RS, št. 25/2002 in 90/2005, ki določa varnostne razlike. Varnostna razlika je odvisna od razdalje odseka na katerem smo izvajali meritev. Varnostne razlike so navedene v 10. členu omenjenega pravilnika.
Meritve hitrosti pri mobilnem merjenju s sledenjem so dovoljene ob upoštevanju naslednjih zahtev:
- merjenje hitrosti je treba izvajati na najmanj 200 m dolgem odseku;
- pri izmerjenem rezultatu se pri merjenjih hitrosti upoštevajo naslednje varnostne razlike:
Pri hitrostih do vključno 100 km/h je varnostna razlika podana v km/h (absolutna vrednost), pri hitrostih nad 100 km/h pa v odstotkih (relativna vrednost). Podana varnostna razlika se do rezultata merjenja do vključno 100 km/h odbije od izmerjene vrednosti, pri rezultatih nad 100 km/h pa se varnostna razlika izračuna in nato odbije od izmerjene vrednosti.
F: Ali kamera več čas snema dogajanje ali jo mora policist vsakič vključiti?
P: Delovanje in snemanje sta tehnično različna pojma. Kamera deluje stalno, snemanje pa se vključuje ročno. Snemajo se vsi postopki, ko se izvajajo meritve hitrosti, hkrati pa sistem policijska patrulja lahko uporabi za snemanje ostalih prekrškov (neupoštevanje prometne signalizacije, vožnja na neprimerni varnostni razdalji, uporaba mobilnega telefona...).
F: Ali Provida lahko meri hitrost vozila, ki vozi v nasprotno smer?
P: Lahko, če je merilno vozilo parkirano, vendar policija omenjenih meritev ne izvaja.
F: Kolikšna je največja oddaljenost merjenega vozila, da ga sistem še lahko nadzoruje?
P: Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti enoznačno. Pomembno je, da imamo vozilo, ki mu merimo hitrost, v našem vidnem polju, ter da je ob koncu meritve oddaljenost kontroliranega vozila enaka ali večja kot na začetku.
F: Ali je razlika med tem, ali se opazovano vozilo nahaja pred ali za policijskim vozilom?
P: Meritve v gibanju izvajamo le na način, da vozila, ki jim merimo hitrost vozijo pred vozilom »PROVIDA«.
F: Ali se lahko med policijskim in merjenim vozilom nahaja drug udeleženec v prometu in se snemanje vseeno uspešno opravi? Ali to velja tudi za tovorna vozila?
P: Na uspešnost snemanja druga vozila ne vplivajo. Meritev hitrosti pa se bo štela za veljavno, če bo ob koncu meritve oddaljenost kontroliranega vozila enaka ali večja kot na začetku izvajanja meritve.
F: Ali lahko za prekršek, ki ga je zabeležila Provida, dobimo domov položnico?
P: Praviloma se postopki izvajajo tako, da je voznik ustavljen, seznanjen s očitano kršitvijo, hkrati pa voznika povabimo, da si ogleda posnetek meritve. V izjemnih primerih, ko zaradi določenih okoliščin voznika ni mogoče ustaviti, lahko lastnik vozila na dom dobi dopis na podlagi katerega je pozvan, da se izjasni o okoliščinah prekrška.
F: Koliko ur dnevno povprečno so vozila s Provido na cestah?
P: Vozila v katera so vgrajeni sistemi PROVIDA v uporabo razporejajo vodje enot, ki so jim vozila dodeljena. Vozila se uporabljajo glede na specifičnost nalog, ki so dodeljene posameznim policijskim patruljam in prometno varnostno situacijo na posameznem območju. Policija ne vodi statistike o povprečni uporabi vozila na dan.
F: Ali so vozila s Provido le na avtocestah?
P: Ne. Vozila uporabljamo tudi na državnih in lokalnih cestah.
F: Ali je res, da sistem ponoči ne deluje optimalno...
P: Ne.
F: ...oziroma ali svetloba vpliva na delovanje sistema?
P: Svetlobne razmere fizikalno vedno vplivajo na kakršnokoli fotografiranje ali video snemanje, zato je kvaliteta posnetka izvedenega v dnevnem času praviloma boljša kot v nočnem času, kar pa ne vpliva na veljavnost meritve, za katero je potrebno izdelati tri posnetke (ob začetku merjenja, ob koncu merjenja in zunaj merilnega območja).
F: Ali temperatura okolja vpliva kakovost delovanja sistema Provida?
P: Certifikat o odobritvi tipa merila določa temperaturno območje delovanja sistema, znotraj katerega s sistemom lahko izvajamo veljavne meritve.
