Promet prispeva slabo četrtino izpustov

Kakšni izzivi čakajo »defosilizacijo« prometa, je na konferenci Dnevi energetikov napovedal Tomaž Katrašnik, prodekan na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Slovenski izpusti toplogrednih plinov so v zadnjih dveh letih nekoliko zrasli, predvsem izpusti v prometu, so povedali na predstavitvi prvega Podnebnega ogledala Slovenije.

Ministri, pristojni za okolje v desetih članicah EU, so zahtevali oblikovanje kredibilne in podrobne poti do ničelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050.

Pospešena gospodarska dejavnost v Evropi vpliva tudi na rast izpustov ogljikovega dioksida iz fosilnih goriv. Lani so se po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat v primerjavi z 2016 povečali za 1,8 odstotka. Najbolj so narasli na Malti in Estoniji, najbolj pa so upadli na Finskem in Danskem. V Sloveniji so narasli za 3,1 odstotka.

V prometu uporabljajo vse več plina, tako utekočinjenega zemeljskega plina kot tudi stisnjenega zemeljskega plina, je povedal Konstantin Petrov iz nemške energetsko-svetovalne družbe DNV GL – Energy.

Osrednja tema letošnjega dneva Zemlje so podnebni ukrepi. Slovenija ustvari več izpustov toplogrednih plinov kot njene sosede, če merimo izpuste na prebivalca.