Veliko rezerv je prav v logistiki

Recikliranje evropskih odpadkov je pripomoglo k onesnaženju oceanov; bolje bi naredili, če bi odpadke sežgali ali primerno odložili, je zapisal finski profesor Mikko Paunio.

V gramoznici podjetja Publikus v Suhadolah je po grobi oceni deset tisoč ton odpadkov. O tem, kaj se bo dogajalo z njimi, smo govorili z Gregorjem Kranjcem iz Publikusa.

Oktobra smo poročali o nesmiselnih predpisih za ravnanje z odpadki človeškega izvora. Dele teles morajo bolnice voziti v tuje sežigalnice namesto, da bi jih upepelili v krematoriju Žale. Preverili smo, če se je od takrat kaj spremenilo. Ta različica članka je daljša.

V Mariboru naj bi poleti začela poskusno obratovati sortirnica mešanih komunalnih odpadkov, zato bodo prihodnji teden v mestni četrti Radvanje začeli zbirati podatke za primerjavo učinkovitosti ročnega in strojnega ločevanja odpadkov. Tehtali bodo smetnjake in tako poskušali dokazati, da je strojno ločevanje odpadkov cenejše in učinkovitejše.

Cene ravnanja z odpadki so zelo visoke pri tistih poslih, pri katerih ni zasebnih podjetij: pri zbiranju in odlaganju odpadkov, ugotavlja Primož Gabrič iz družbe Kostak.

Slovenija je v prejšnjih letih po uradnih podatkih dosegala okoljske cilje »kar mimogrede« in bila v evropskem vrhu po ločeno zbranih odpadkih, v resnici pa se je dogajalo nekaj povsem drugega.