Vlada je danes sprejela sklep o preimenovanju letališča Brnik v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, je po seji vlade povedal vladni tiskovni predstavnik Valentin Hajdinjak. Letališče je vlada preimenovala na predlog družbe Aerodrom Ljubljana. Vlada je sklenila, da dobi letališče ob svoji prenovi, ki vzpostavlja standarde EU, tudi primerno ime.
Vlada: Letališče je posebej primerno za to, da nosi ime Jožeta Pučnika,
Zelo pomembno je, da se ime Jožeta Pučnika zaradi njegove izredne zgodovinske vloge ohrani v državljanskem in nacionalnem spominu tudi tako, da se po njem imenuje pomemben objekt državnega pomena, je zapisano v gradivih vlade. Letališče, najsodobnejša infrastruktura, ki povezuje državo s svetom, hkrati pa se po prenovitvi tudi vključuje v standarde Evropske unije, je še posebej primerno za to, da bo nosilo ime Jožeta Pučnika, vlada še navaja v gradivu.
Jože Pučnik, sociolog, publicist, doktor znanosti in politik, se je rodil leta 1932 ter umrl leta 2003, v 71. letu starosti.
Od leta 1989 do 1993 je bil predsednik Socialdemokratske stranke (SDS), od leta 1989 do 1991 pa tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je leta 1990 zmagala na prvih parlamentarnih volitvah pri nas. Takrat je bil tudi kandidat Demosa na volitvah za predsednika republike, vendar so volivci izvolili Milana Kučana. Od leta 1992 je bil podpredsednik vlade, na volitvah istega leta pa izvoljen za poslanca v državnem zboru. Leta 1997 se je prenehal aktivno ukvarjati s politiko, dve leti pozneje pa so v SDS Pučniku podelili naziv častnega predsednika stranke. Leta 2006 je predsednik države Janez Drnovšek Pučniku posthumno podelil najvišje odlikovanje Republike Slovenije, red za izredne zasluge, za njegov življenjski prispevek k demokratizaciji, osamosvajanju in mednarodnemu priznanju Slovenije.
Pučnik je eden od avtorjev znamenite 57. številke Nove revije - Prispevki za slovenski nacionalni program, ki je izšla leta 1987. V njej je objavil tudi članek v katerem je zahteval suverenost Slovenije in ustanavljanje političnih strank.
Sicer pa je leta 1958 diplomiral na ljubljanski univerzi iz filozofije in svetovne književnosti. Zaradi svojih člankov je bil istega leta obsojen najprej na devet let, vendar so ga po petih letih leta 1963 pogojno izpustili. Leto pozneje so ga zaradi enakih razlogov znova obsodili še na dve leti zapora. Leta 1966 je odšel v Nemčijo, kjer se je preživljal s priložnostnimi deli. Ker mu je bila diploma ob aretaciji v Ljubljani odvzeta, je v Hamburgu znova začel študirati filozofijo, sociologijo in pedagogiko ter leta 1971 doktoriral in do leta 1989 delal v Nemčiji. Sredi osemdesetih let je znova začel objavljati članke v Novi reviji.