Puščavsko doživetje

Novega beemveja serije 335i convertible smo preizkušali po puščavskih cestah

osrednje Arizone. Na širokih cestah med kaktusi in klopotačami se je izkazal kot

dodelan in športen kabriolet. V Sloveniji bo na voljo konec marca letos za predvideno

ceno med 40 in 50 tisoč evri.

Svetovna premiera se je za našo skupino držav (nove članice EU) začela prejšnjo sredo z večerno tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki tovarne poudarili filozofijo nove kabrioletske trojke. Pri oblikovanju so izhajali iz kupejevske različice in obtesali poteze tridelne kovinske strehe, ki tudi v zaprtem položaju ne kvari kupejevske podobe BMW serije tri. V odprtem položaju pa omogoča bolj naprej pomaknjen rob vetrobranskega stekla in bolj odprto ter zato prvinsko potniško kabino. Poudarili so, da kovinska streha ni prinesla dodatnih kilogramov v primerjavi s platneno, ki so jo uporabili v prejšnjih generacijah, saj je razlika v teži med kupejem in kabrioletom ostala 200 kilogramov. Streha prinaša tudi majhne kanale, ki preprečujejo močenje komolcev in rok ob odpiranju vrat in prtljažnika. Sedeže so oblekli v posebno usnje, ki uspešno odbija sončne žarke in se pod njihovimi vplivi segreje do deset stopinj manj kot običajno. Prvič v tem avtu bo vgrajen nov dvolitrski bencinski štirivaljnik s 125 kilovati oziroma 170 konjskimi močmi, ki so ga pomagali razvijati tudi v tolminski Hidrii Automotive. Motor s sistemom start & stop (ob mirovanju se motor ugasne, ob pritisku stopalke za plin pa spet zažene) in visokotlačnega vbrizga porabi za 15 odstotkov manj goriva kot šibkejši predhodnik.

Med kaktusi skozi puščavsko pokrajino

Prihodnje jutro smo že sedeli za volanom novinca, streha pa se je s pritiskom na gumb (lahko se spusti ali dvigne tudi s pritiskom na gumb na ključu) spustila v prtljažnik v rekordnih 22 sekundah (tekmeci v tem razredu so nekaj sekund počasnejši). BMW-hostese so ponudile še kremo za sončenje in s kolegom iz Avto Magazina sva se odpravila na pot. Čakala naju je približno 400-kilometrska preizkušnja po presušenem, s kaktusi in nizkim grmičevjem posejanim puščavskim podeželjem z začetkom v Scottsdalu, bogatem predelu Phoenixa, do jezera Roosevelt. Vožnja po širokih ameriških cestah je preprosta, a precej dolgočasna, če upoštevaš omejitve. In mi smo jih, saj nismo želeli okušati jeze lokalnih šerifov, ki utegnejo pretiravanja s hitrostjo kaznovati tudi z zaporom.

Najmočnejši motor je uporabljal le navor

Tako sva se s sopotnikom premikala s hitrostjo 35 milj po mestu, 45 milj po regionalnih cestah in s 65 do 75 milj (120 kilometrov na uro) po podeželskih avtocestah, kjer se je trilitrski bencinski motor z dvema turboma in 225 kilovati oziroma 306 konjskimi močmi v modelu 335i večinoma oglašal z nizkimi toni in rezkim zvokom v nižjih vrtljajih. Močan navor 400 newtonmetrov je omogočil, da sva večino poti odpeljala v peti in šesti prestavi nekoliko ročnega menjalnika, saj motor že od 1.500 vrtljajev zelo odločno pospešuje. Za vetrovne užitke pa bodo zadoščali tudi šibkejši modeli 320i, 325i, 330i in 330d. Dvignjena stranska stekla so dobro varovala pred vetrom, vetrna zaščita na zadnjih sedežih pa je ob močnejšem vetru spustila kakšen vrtinec do glav. Lahkotno križarjenje ni uspelo dokazati čvrstosti karoserije, ki je za 50 odstotkov boljša kot pri predhodniku, in zmogljivosti močnega šestvaljnika, ki zmore do 100 kilometrov pospešiti v 5,8 sekunde.

V vožnji je tudi kabrio zelo natančen

Odličen položaj za volanom, dobro vetrno zaščito, ki jo omogoča tudi pošteno odmerjen višinski pomik prednjih sedežev, logično postavljena stikala in zelo natančen volan v odprti trojki pa so se vseeno dali okusiti. Po dobrih sto miljah, ko sva že globoko zabredla v nacionalni park Tonto, ki je bogatejši z rastjem, občasno celo z gozdom, ter kaktusi in visokimi pečinami rdečkaste barve, se je cesta začela dvigati, temperatura pa padati z 18 na osem stopinj Celzija. Pokrajina je ponudila več za oči in pri križarjenju z omejenimi hitrostmi je položaj za vozniškim sedežem omogočal tudi občudovanje mogočnih skal, kaktusov, ki so v presledku od pet do deset metrov poraščali pusto pobočje in celo sneg, ki je v višavah še ostal od nedavnega slabega vremena.

Spredaj udobno, zadaj še vedno utesnjeno

BMW tudi pri teh stopinjah ponuja dobro zaščito pred vetrom, le sedež je treba spustiti v povsem spodnji položaj, naslon pa karseda nazaj. S tem sem s 186 centimetri višine popolnoma ukradel prostor za kolena morebitnemu sopotniku na zadnji klopi. Tu je sicer za centimeter več prostora kot v predhodniku, vseeno pa za kaj več kot kratke vožnje in nižje potnike zadnja klop ni. Pomembnejša je pridobitev 40 centimetrov široke odprtine v zadnji klopi, ki dovoli prevoz daljših predmetov, denimo palic za golf. Na pol poti sva zavila še do jezera Roosevelt, največjega v Arizoni, ki razkriva bogat živalski svet. Sploh je Arizona v tem pogledu že kar eksotična, saj te na poti lahko presenetijo kojoti, risi, klopotače in druge puščavske živali. Obcestne table opozarjajo še zlasti na klopotače, ki letno povzročijo smrt kar nekaj deset ljudi. Proti koncu poti je sonce že dodobra obarvalo kožo na obrazu, zato sva dvignila streho in povečala prtljažnik z 210 na 350 litrov. V tem položaju se v kabrioletu počutiš kot v kupeju, prostora za glave je enako, torej dovolj, dobri stiki in izdelava strehe pa omogočajo temeljito tesnjenje zunanjega hrupa, za 38 odstotkov večje vidno polje skozi zadnje steklo, kar je bistvena prednost pred platneno streho. No, tudi z nožem je v kovino precej teže zarezati kot v platno.