Zelo nevarna ljubica

BMW oddelku M motorsport je kombinacija obeh svetov in nravi tega avta uspela odlično. M5 je namreč ohranil dvojno osebnost. Pravzaprav je še poudaril svojo gosposko in tudi divjo naravo, zadnja je seveda ostala pod strogim nadzorom številnih elektronskih pripomočkov. Le na enem področju jim je vidno spodletelo.

V času, ko tudi športne limuzine vztrajno izgubljajo kilograme, se je novi M5 zredil za več kot sto, na celih 1.955 kilogramov, ki so opazni predvsem takrat, ko je to najmanj potrebno; pri ostri vožnji z izklopljeno elektronsko pomočjo.

Manjši, a še bolj divji stroj

Bistvo novega M5 je motor, ki mu prvič pomaga dihati turbo polnilnik. Stroj s 4,4 litra prostornine je manjši kot petlitrski v prejšnjem M5, ima samo osem, in ne več deset valjev, a zaradi turba ima več moči in precej več navora. V primerjavi s petlitrskim V10 v prejšnjem M5 prinaša za 30 odstotkov manjšo porabo goriva, le 9,9 namesto 14,8 litra in ob tem še precej odločnejše zmogljivosti.

Dvostopenjski turbo polnilnik (twin scroll) namreč omogoča kar 420 kilovatov oziroma 560 konjskih moči in 680 newtonmetrov že pri 1.500 vrtljajih v minuti, kar v praksi pomeni, da M5 zelo odločno pospešuje že iz dizelsko nizkih vrtljajev, kjer je bil V10 še precej zaspan.

Zna vse, od nežnosti do brutalnosti

Izkušnja s tem strojem je izjemna. Po mestu se kotališ neslišno, motor daleč v ospredju tiho prede, ob nežnem menjavanju prestav sedemstopenjske avtomatike z dvema sklopkama motor vsakič zamolklo zagrmi, kar ti dvigne srčni utrip pri komaj 50 kilometrih na uro. Ob tem pozabiš, da je menjalnik prestavil že v peto, da deluje s komaj 1.500 vrtljaji, pa kljub temu na vsak dotik pedala za plin živahno premakne dvotonsko limuzino. Ko te takole razgreje, je jasno, kaj bo sledilo.

Spomladi ni bilo težav, teren - dirkališče Ascari na jugu Španije - je bil pripravljen na takojšnjo akcijo. Na navadnih cestah pa je M5 lahko zelo nevarna ljubica, ki te vseskozi sili v prepovedane reči. Najdemo podeželsko cesto, kjer se da v okviru omejitev pošteno uživati med zavoji.

Motor ob grobem dodajanju plina zagrmi, zmeče prestave navzdol, se z veseljem zavrti v rdeče polje in te silovito prilepi na usnjen sedež - v 4,4 sekunde do sto kilometrov, pravi BMW. Le dobrih osem sekund pozneje pa M5 že preseže številko 200, smo izkusili na prvi vožnji spomladi. Potopimo ga v zavoj, sicer čvrsto nastavljeni M5 se nasloni na zunanji kolesi, pokaže svojo težo in daje jasno vedeti, da ni športnik, ampak zelo športna, a tudi težka in razkošna limuzina.

Adrenalin nadzira elektronika

Seveda gre kot po tirih, elektronika ne pušča zdrsov, kroti silovite izbruhe moči, avto pa ostaja stabilen, lahko vodljiv in predvidljiv. Ko se poigramo še z nastavitvami menjalnika (nastaviš lahko hitrost menjav, hitrejše so, bolj cuka sicer uglajeni menjalnik) in podvozja, M5 v najbolj športnem programu sport plus še bolj otrdi, vleče kot ponorel in se spremeni v skoraj superšportni avto, ki ga nazaj vleče le velika teža. S programom MDM si nastavimo še način delovanja sistemov ESP in ASR, v najbolj športnem načinu elektronika komaj še deluje, M5 pa se pri takem neodgovornem ravnanju spremeni v ponorelega Mika Tysona, ki odvrže frak in spusti vse zavore. Če nisi dovolj vešč z volanom, te hitro spravi s tira oziroma ceste, zabava pa se spremeni v kup zverižene pločevine.

Skriva hitrost, grize nespametne

Jasno, M5 ugrizne le ob izzivanju in nespametni vožnji. Če elektroniki pustite, da opravlja svoje delo, pa je zelo obvladljiv. Ob vsakem dodajanju plina je treba pozorno spremljati le iglo na merilniku hitrosti, ki se vzpenja s strašljivo hitrostjo v višave, kjer tudi elektronika ne more več kljubovati fizikalnim zakonom. Ko pa nekajkrat zaužijete slast brutalne moči, se umirite in začnete uživati tudi v drugih stvareh. Denimo odličnih in zelo udobnih sedežih, bogati opremi, majhni in odebeljeni ročici menjalnika, odebeljenem in oprijemljivem volanu, merilniku hitrosti, ki draži z izpisom številk do 330, ali pa v multifunkcijskem gumbu, ki vodi v svet neštetih nastavitev in informacij.