Konkurenco med enoprostorci bo na domačem trgu v prihodnjih dneh zaostril novi Citroën C4 Picasso, prvi vtisi prerojenega avtomobila pa so večinoma pozitivni. K temu precej pripomore njegov zunanji videz, ki je spredaj samosvoj oziroma prav po citroënovsko poseben - tako poseben, da ga ne opazijo le lastniki prejšnjih generacij in pristaši francoske znamke, ampak tudi naključni radovedneži in mimoidoči.
Za to si zasluge lasti prednji del z dvema paroma oči in ozkim zgornjim LED dnevnim žarometom, globoko v streho potegnjeno panoramsko vetrobransko steklo ter dva povsem tanka stebrička spredaj, kjer steklo med njima vidno razširi pregled voznika ter pomaga k odlični preglednosti iz vozila in posledično varnosti med vožnjo ter parkiranjem. Med sprehodom okoli vozila ljudje ugotovijo, da ima novi C4 Picasso običajna krilna vrata, nekateri pač zagovarjajo drsna, zadek pa vse kar malo preveč spominja na nekatera Volkswagnova vozila. Posamezniki ob tem pozdravijo odpiranje in zapiranje prtljažnih vrat s pomočjo elektromotorja. Občutki ob ceni so bili mešani, testni Exclusive, e-HDI 115, BVM6 namreč stane dobrih 26 tisočakov, a kdor je zadovoljen z najbolj osnovno različico, bo odštel krepko manj. C4 Picasso HDI 90 in s prvo stopnjo opreme Attraction z akcijskim popustom namreč stane 17.690 evrov. To pa je dobra ponudba za tako prostoren in opremljen enoprostorec.
Krajši, a znotraj ponuja več prostora
Citroën C4 picasso pa ni posebnež zgolj na zunaj. Za to poskrbi sodobna konstrukcijska platforma EMP2, s katero so Francozi tehnološko skočili v prihodnost. Kot eden redkih novih modelov je novinec namreč krajši (za štiri centimetre, dolg je 4,43 metra) in do 140 kilogramov lažji od predhodnika - sedaj se po teži lahko meri z manjšim C3 picassom. Ob tem ponuja več notranjega prostora, medosna razdalja se je namreč povečala za 5,5 cm. Tega se bodo razveselili predvsem tisti na zadnji klopi, večji pa je tudi prtljažnik - v osnovi meri 40 litrov več kot v predhodniku oziroma 537 litrov. Za običajna popotovanja štiričlanske družine je prostora več kot dovolj, a če se zgodi, da je prtljage le preveč, lahko enega, dva ali vse tri sedeže v zadnji vrsti vzdolžno pomaknemo naprej in pridobimo do 630 litrov uporabnega prostora. Če je še tega premalo, bo prava rešitev C4 grand picasso, ki bo predstavljen v kratkem.
Podiranje sedežev, tudi sopotnikovega
Vrlina, sicer pričakovana, C4 picassa je tudi prilagodljivost. Trije sedeži v drugi sedežni vrsti se prekucnejo v raven prtljažni prostor - na tak način dobimo celo zasilno spalnico. Za prevoz daljših predmetov pa pride prav doplačljivo preklopno naslonjalo sovoznikovega sedeža, ki sprejme do 2,5 metra dolge kose prtljage ali tovora. Novinec je sicer širok 1,83 in visok 1,61 metra.
Ženske bodo pozdravile manjši obračalni krog
Malenkost krajši C4 Picasso bo všeč tudi damam, v primerjavi s predhodnikom je med vožnjo mehkejši, inženirji pa so s tehničnimi prijemi vozilu tudi zmanjšali obračalni krog (iz 11,3 na 10,8 metra). Avto na ozkem parkirišču s pomočjo parkirnih senzorjev in kamere tako brez večjih težav obrnemo, po želji pa si lahko omislite tudi pomočnika pri vzdolžnem in bočnem parkiranju. Novi C4 Picasso pa se ni le skrčil, ampak tudi shujšal.
Svetlo kot v rastlinjaku
Pri vstopu v notranjost nas je pri testnem vozilu z opremo Exclusive dobesedno zalila svetloba in za hip bi lahko pomislili, da smo v kakem kabrioletu. Poleg več kot dva kvadratna metra velikega vetrobranskega stekla je k temu pripomogla zastekljena panoramska streha, avto pa ima skupaj 5,3 kvadratnega metra steklenih površin. Pred slepečim soncem so nas spredaj varovali naprej pomični ter učinkoviti (veliki) senčniki, streha pa ima električno pomični rolo.
Udoben in prostoren potniški prostor
Sedeži so udobni, po želji z usnjem, vzglavniki pa ponujajo stransko oporo glavi, kar še posebej pride prav na daljših popotovanjih. Roka voznika in sovoznika pa medtem počivata na "kombijevski" opori. Z odlaganjem plastenk, pločevink in drugih stvari v avtu ni težav. Po potniškem prostoru so razporejeni številni odlagalni prostori, v sredinskem delu armaturne plošče je tako velik in zaprt odlagalni predal, kjer sta tudi USB in 220V priključek. Razkošen predal najdemo tudi med sprednjima sedeža, predali so še pod prednjimi sedeži in v vratih, tu so še mrežasti žepi in mizice na hrbtiščih prednjih sedežev, opremljene z lučkami s svetlečimi diodami, ter pokriti predali v podu pri zadnjih sedežih. Posamezni predali so lahko tudi hlajeni.
Potniki zadaj so pohvalili obilje prostora in to povsem naprej pomaknjenim sedežem navkljub. V vročih dneh jim je še kako prav prišlo usmerjanje in nastavljanje jakosti pihanja klimatske naprave na srednjem stebričku, za priročno se je izkazala tudi "letalska" mizica pred njimi. Potniki spredaj so pohvalili masažno funkcijo sedežev in električno pomično oporo za meča, ki potovanje naredijo še udobnejše.
Armaturna plošča iz prihodnosti
A prej kot vse to oči opazijo futuristično armaturno ploščo, kjer sta kar dva LCD zaslona. Večji, 12-palčen panoramski zaslon visoke ločljivosti prikazuje najpomembnejše informacije za vožnjo, voznik pa si ga lahko nastavi povsem po svojih željah. Tudi barvno in slogovno, za ozadje si lahko nastavi tudi kakšne svoje fotografije. Vmesnik za vožnjo je tako povsem digitalen. Spodnji, 7-palčni zaslon, deluje na dotik, v kombinaciji s sedmimi gumbi pa omogoča upravljanje vseh funkcij vozila: navigacije, klime, avdio sistema, telefona, sistemov za pomoč pri vožnji,...
Ni vse dobro, kar je drugače
Med vožnjo lahko voznika moti, da je merilnik hitrosti povsem na sredini, upravljanje klimatske naprave pa potrebuje kar nekaj privajanja in s tem gledanja na manjši zaslon, kar ni v prid varnosti. Kar nekaj sopotnikov je ob stiku z vozilom podalo mnenje, da je avtomobil po tej plati morda preveč tehnološko napreden in da bi si želeli lažjega oziroma bolj običajnega upravljanja posameznih funkcij, porodilo pa se je tudi vprašanje, kako se bodo s tem spopadli starejši vozniki, ki jim razne sodobne elektronske in tehnološke "igrače" niso tako blizu.
Malo klasike okoli voznika
Upravljanje je sicer delovalo brez napak, a občasno smo ob obilici elektronike pomislili na domače računalnike in telefone, ki niso ravno vzor zanesljivosti. Precej stvarem (radijski sprejemnik, navigacija, prikaz na večjem zaslonu, tempomat...) sicer lahko ukazujemo prek gumbov na volanu - potrebuje kar nekaj privajanja -, a če gre kaj narobe, ostanemo brez klimatske naprave. Od "klasike" v avtih je tako ostalo le nekaj gumbov, denimo tisti za varnostne utripalke, pomik prezračevalnih rež, ročno zavoro (obisk avtopralnice smo opravili s prižganim motorjem, saj ta nikakor ni hotela spustiti koles v nevtralnem položaju menjalnika), izklop ESP in centralno zaklepanje. Pohvaliti velja klasični vrtljivi gumb za prižiganje radia in nastavitev jakosti zvoka, a za koga je ta morda pomaknjen preveč desno.
Motorju ni kaj očitati
Pod motornim pokrovom nas je čakal za slovenske kupce najbolj zanimivi močnejši HDI turbodizel s 84 kW (115 KM). Poraba po potovalnem računalniku je znašala 6,2 litra plinskega olja na sto kilometrov, kar je za skoraj 1.300 kg vozilo s štirimi potniki in polno naloženim prtljažnikom dober rezultat, z enim tankom pa bi lahko naredili blizu tisoč kilometrov.
Motor je precej tih, tudi sicer je zvočna izolacija dobra, tresljajev pa se skoraj ne čuti. K temu pripomore ublažitev kotalnega hrupa z blaženjem prednjega mostu in nov akustični nastavek na zadnji premi. Ponuja dovolj moči za lagodno in umirjeno vožnjo, po potrebi pa tudi zadovoljivo pospešuje in omogoča varna prehitevanja - tudi ob polnem avtu. Novi C4 Picasso se ponaša tudi s pametnim sistemom nadzora pogonskih koles, elektronski sistem izboljša vlečno moč na vozni površini s slabim oprijemom. Makadamski klanec je avto premagal brez večjih težav, na preizkus v dežju ali snegu pa bo treba še nekoliko počakati. Sprednjim kolesom je ukazoval šeststopenjski ročni menjalnik, prestavljanje je potekalo gladko in brez zatikanja.
Približek za radarski tempomat
Lagodnost in brezskrbnost med samo vožnjo pa je nekoliko motil radarski tempomat. Ta spada v kategorijo cenejših izvedb, vendar se je pogosto izkazal za neučinkovitega. Deluje le, če je hitrost vozila pred nami do 20 km/h nižja od naše, če je višja, nas zgolj opozori z glasnim piskom in se samodejno izklopi, sam tudi ne zna zavirati. Med vožnjo na avtocesti se je tako dogajalo, da je pri poskusu prehitevanja že "ujel" vozilo pred nami in se izklopil, tako da je bil prevečkrat potreben poseg voznika. Pohvalimo pa lahko sistem za spremljanje vozil v mrtvem kotu in ksenonske žaromete, ki lahko svetijo tudi v ovinek.
