Avtosalon v Parizu je najpomembnejši avtomobilski dogodek v drugi polovici leta. Vrata za javnost bo odprl jutri, številne novosti pa bodo odganjale še vedno oblačno vreme nad evropskim avtotrgom. Prodajna krivulja se je sicer obrnila, zadnjih šest mesecev evropski trg dosega enomestno rast prodaje, a prevelikega optimizma med evropskimi proizvajalci vseeno ni začutiti, prodajni rekordi iz let 2007 in 2008 so še vedno oddaljeni za 30 odstotkov. Lanska prodaja avtomobilov v Evropi je bila z nekaj več kot 11 milijoni najslabša v zadnjih dveh desetletjih.
Evropske salone rešuje tradicija, ne velikost trga
Vseeno, salonske predstave, tudi letošnja v Parizu, ki jo spremljamo prek spleta iz Ljubljane, so tudi v najbolj črnih časih za avtoindustrijo poskušale pregnati temne oblake nad to panogo. Z bleščečimi predstavitvami, še bolj bleščečimi serijskimi in konceptnimi novostmi ter tako raznoliko ponudbo v vseh razredih, da bo morebitni kupec brez težav - ali pa prav zaradi pestrosti ponudbe zelo težko - izbral pravi avto zase. Evropske salonske predstave, tudi letošnji Pariz, zaradi dolgoletne tradicije kljub slabotnosti ni zapustila nobena pomembna znamka. Krepitev kitajskega in severnoameriškega trga se pozna le v tem, da je kakšen proizvajalec svojo novost premierno predstavil najprej na teh trgih, Pariz pa je dobil le evropsko premiero.
Povezljivost skoraj v vse novosti
In kaj sporočajo letošnje novosti? Predvsem hiter razvoj povezljivosti v avtomobilih, prek bluetootha in spleta ter s pomočjo telekomunikacijskih velikanov, kot sta Google in Apple. Osrednji informacijski zasloni so pri pariških novostih skoraj brez izjeme upravljivi na dotik, omogočajo povezljivost pametnega telefona ali celo preslikavo njegovega namizja. Proizvajalci delajo nadaljnje korake v smeri avtonomne vožnje - avtomobilov, ki bodo ceste obvladovali brez vmešavanja voznika. A tehnologija za zdaj ostaja na ravni preizkušanj in dodelav, evropska zakonodaja uporabe v prometu ne dovoli, dopušča le preizkušanje v navzočnosti voznika.
Vprašanja izpustov so še vedno aktualna, v zadnjem času še toliko bolj zaradi lobističnih napadov zelenih organizacij, ki želijo spremeniti evropski cikel meritev porabe iz laboratorijev na ceste. Na področju zmanjševanja količine izpustov ogljikovega dioksida so letos najaktivnejši francoski proizvajalci PSA (Peugeot in Citroën) ter Renault. PSA predstavlja tehnologijo hibrida na stisnjeni zrak, povezan s trivaljnim bencinskim motorjem, ki v konceptih, zgrajenih iz lahkih materialov, v povprečju porabi le dva litra bencina na sto kilometrov. Renault je šel v teoriji še dlje, s konceptom eolab velikosti clia, ki s kombinacijo električnega in bencinskega motorja porabi le liter goriva.
Ponudba polni vse niše
Nadaljuje se tudi električna karavana, a počasneje, kot so proizvajalci napovedovali pred leti, saj je cena baterij še vedno visoka, pokritost s hitrimi polnilnicami v Evropi pa skromna. Proizvajalci ob tem še odkrivajo nove segmente - denimo renault espace zasnovo velikega enoprostorca spreminja v prostoren crossover, opel adam rocks nekaj terenskega duha prinaša v nižji avtomobilski razred, vse več je malih športnih terencev, opremljenih z majhnimi bencinskimi motorji. Moderna ostaja tudi klasika, pri njej denimo vztraja Jaguar s povsem novo limuzino XE, ki jo bodo prvič po nekaj desetletjih poganjali motorji lastnega razvoja. Tudi v prestižnem razredu limuzine ne izgubljajo pomena, pridružujejo pa se jim različne nišne različice, denimo štirivratni kupeji, kupejevski terenci in podobno.
V najvišjih cenovnih razredih prav tako ni dolgčas. Prodaja prestižnih avtomobilov cveti, resda predvsem na Kitajskem in v ZDA. Petični kupci pa bodo v Parizu lahko videli in otipali osveženega rolls-roycea ghosta II (o njem podrobneje prihodnji teden, preizkušali smo ga v Londonu), še močnejšega bentleyja mulsanna, Mercedesovega superšportnika AMG GT in enega najhitrejših roadsterjev na svetu - ferrarija 450 speciale A, ki do stotice pospeši v treh sekundah.
Oglejte si galerijo in preberite podrobnejše opise pariških novosti
