Dostopni in tako kompromisni motocikli, kot sta honda NC750SA in yamaha MT-07, so pošteno zaživeli šele med krizo, pred njo je bil namreč nakup motocikla precej tesneje povezan s čustvi kot danes. Tudi prodajne številke pred letom 2008 pravijo, da so po vrhovih lestvic posegali precej skrajni motocikli, superšportniki z ekstremnimi zmogljivosti, ležerne križarke oziroma čoperji ter potovalni enduro motocikli. Zdaj je drugače, v promet gredo motocikli, ki znajo veliko in za svoje talente ne zahtevajo previsoke cene. Opis v celoti ustreza obema japoncema, ki sta se znašla na nakupnem seznamu novopečenih motoristov, tistih, ki se v srednjih letih vračajo v vihrava leta, pa so v tem času zaradi družine, službe in emša postali bolj umirjeni, in tudi avtošol, ki za svoje učence potrebujejo vsestranski, ne prešibak in premočan ter predvsem vzdržljiv in dostopen motocikel.
S cenovnega dna, a z veliko talenti
Vse te lastnosti imata honda NC750 SA in yamaha MT-07, dvokolesnika s ceno 6.190 oziroma 6.050 evrov (yamaha), ki zaradi lastnosti, prilagojenih časom, posegata po vrhovih prodajnih lestvic, MT-07 je letos s 125 motocikli v prvem polletju najbolje prodajan motocikel v Sloveniji, Hondina družina NC750 je na tretjem mestu s 46 motocikli. Njuna priljubljenost je primerljiva z najbolje prodajanimi avtomobili, pri nas sta to renault clio in volkswagen golf, tudi zanju pa velja, da za odšteto ceno ponujata veliko vsestranskosti. Tu pa se primerjava z avtomobili konča, namen motociklov je kljub racionalnim časom povsem drugačen, četudi kupci nanje gledajo skozi prizmo vsebine glede na ceno.
Honda za preudarne in umirjene
Japonca sta namreč kljub zelo podobni ceni, prostornini in zasnovi motorja močno različna, kupci pa med njima ne bi smeli imeti težav z izbiro. Začnimo s hondo, ki je na trgu že nekaj let, letos pa so snovalci v cevni okvir vstavili večji, 745-kubični stroj z več motorne sape - 40,3 kilovata oziroma skoraj 55 konjskih moči. Prav velike razlike izza krmila ni čutiti, hondin stroj je za odtenek bolj odziven, še vedno pa deluje umirjeno in prožno v vseh območjih vrtljajev, prav tako smo tudi pri novincu pogrešali dodaten pospešek v zgornjem območju, ki bi pognal adrenalin po žilah. Ne, NC ostaja miren in predvidljiv motocikel, umirja ga tudi precej visoka teža 216 kilogramov s tekočinami in odlikuje zelo skromna poraba, ki je na preizkusu segla le do 4,4 litra na sto kilometrov. S polno 14,1-litrsko posodo za gorivo torej lahko prevozite prek 300 kilometrov. Pokončen položaj, udobna namestitev stopalk in razmeroma nizko težišče kljub teži omogočajo hitro privajanje na Hondinega nagca (NC750SA je brez aerodinamičnega oklepa, zato sodi med »naked« motocikle oziroma nagce). Zavore, ki so serijsko opremljene s sistemom ABS, so zanesljive in nikoli grobe, vzmetenje je mehko in lepo požira cestne luknje. Motocikel na 17-palčnih kolesih (spredaj 120/70, zadaj 160/60) pa je kot ustvarjen za križarjenje v umirjenem in nekaj hitrejšem tempu in tudi za potepanje po opravkih; takšnemu značaju pritiče tudi doplačilni samodejni menjalnik z dvema sklopkama, ki ga Honda ponuja za 800 evrov doplačila. Pri bolj grobi vožnji pa da hitro vedeti, da nima športnih ambicij. Idealen motocikel za začetnike in umirjene povratnike torej, ki bodo cenili tudi praktično zasnovo, posoda za gorivo je nameščena pod sedežem, tam, kjer je njeno običajno mesto, pa je uporaben prtljažnik, ki pogoltne tudi integralno čelado.
Yamaha za tiste, ki iščejo več zabave
Želite nekaj več adrenalina? Brez težav, in to še za nižjo ceno pri yamahi, ki je letos presenetila z dostopnim in zabavnim nagcem MT-07, ki že na prvi pogled in ob prebiranju podatkov obljublja precej več zabave kot honda. Dvovaljnik s 698 kubiki potegne celih 20 »konjev« več moči, skupaj natanko 75, yamaha je ob tem lažja za 34 kilogramov, ima bolj športen položaj za krmilom in bolj »hud« videz cestnega bojevnika v kombinaciji črne in vijolične (okvir in kolesa) barve. V vožnji pa v celoti izpolni obljube. Stroju razen nemirnosti do treh tisočakov ne moremo zameriti skoraj ničesar, odločno vleče skoraj iz prostega teka in se živahno, brez večjih sprememb v krivulji, zavrti do 11 tisočakov in živahnosti primerno zahteva tudi več goriva; testna poraba se je, tudi zaradi pogostejšega vrtenja v visoke vrtljaje, ustavila pri 5,3 litra, 0,9 več kot pri hondi. Menjalnik z rahlimi »klonki« teče kot namazan, prednji 282-milimetrski zavorni par se utrudi šele po nekajkratnem močnem zaviranju, sistem ABS se vselej na zdrse dovolj hitro odzove. Drugačna zasnova MT-07 prinaša tudi nekaj pomanjkljivosti, denimo razmeroma športen položaj voznikovih stopalk (krmilo ostaja udobno visoko), skromnejši sopotnikov sedež, bolj čvrste prednje teleskopske vilice in zadnje vzmetenje, ki prinaša manj udobja na slabših cestah. Motocikel, ki ponuja precej več zabave kot tekmec iz Honde, a tudi manj vsestranskosti. Zato za oba trdimo, da ponujata zelo veliko za odšteti denar, ob tem pa ne enega ne drugega ne moremo okronati za zmagovalca. Glede na različnost značajev pa kupci ne bi smeli imeti težav pri izbiri.
