Pravijo, da je Henry Ford dvignil klobuk, kadar jo je videl, in da je Enzo Ferrari tistega dne, ko je premagal vozilo s kačo na znački, jokal kot otrok. Alfa Romeo je od nekdaj segla tudi v srce največjih. Ustanovitelj podjetja Ford, ki je uvedel tehnologijo tekočega traku za množično proizvodnjo in s poceni avtomobilom v zgodnjih letih 20. stoletja motoriziral milijone Američanov, je imel velike oči za italijansko zmes poguma in lepote. Oče današnjega Ferrarija pa se je leta 1920 zaposlil v tovarni Alfa Romeo in z njihovimi dirkalniki dosegel kar nekaj uspeha, nato pa leta 1929 ustanovil dirkaško moštvo Scuderia Ferrari in leta 1951 končno premagal tudi kult iz Milana.
Znamka, ki je bila večkrat na robu preživetja
Svet strasti do športnih avtomobilov s prepoznavnim znakom, rdečim križem na beli podlagi, kar je tudi grb milanskih grofov Visconti, in veliko zeleno kačo z zmajevo glavo ter krono je velik in poseben, po svoje tudi skrivnosten.
Prav takšne začimbe ima tudi zgodba o nastanku znaka in imena te tovarne – Anonima Lombarda Fabbrica Automobili, ki ji je svoj prepoznavni pečat s priimkom dal Nicola Romeo, inženir in podjetnik, ko je leta 1915 prevzel glavno besedo v mladem milanskem podjetju.
Športno srce, vitalnost, zvok motorja, elegantne oblike in italijanski dizajn, vse to sega v leto 1910, do danes pa je Alfa Romeo imela pestro obdobje vzponov in padcev. Od italijanske ikone in znamke za bogate pred drugo svetovno vojno do finančne krize in kolapsa, ko je stečaj podjetja preprečil zgolj njen sloves.
Sploh prvi zmagi v novodobni formuli 1 in »dolce vita« v šestdesetih letih so sledile mnoge napačne poslovne odločitve. Prav te so podjetje pripeljale do umiranja na obroke, tovarno pod streho Fiata in pozneje na rob preživetja, njene oboževalce in celo nacijo pa v velik obup.
Časovni stroj
Zgodovino Alfe Romeo je za 12 evrov mogoče podoživeti v dveh urah v prenovljenem Alfinem muzeju v milanskem predmestju Arese. Štirje tematski oddelki v šestih nadstropjih so odprti vsak dan med 10. in 18. uro, razen torka. V preteklosti je podjetje izdelovalo tudi komercialna vozila, lokomotive, traktorje, avtobuse, tramvaje ter ladijske in letalske motorje.
Muzej so prvič odprli leta 1976, po opustitvi proizvodnje v Areseju in selitvi vodstva drugam so ga leta 2009 zaprli, nato za kratek čas znova odprli, lani pa so ga v okviru obuditve Alfe Romeo kot globalne znamke znova postavili kot simbolično zgodovinsko središče znamke.
Poimenovali so ga La macchina del tempo – Museo storico Alfa Romeo (Časovni stroj – Zgodovinski muzej Alfa Romeo). Tam so tudi prostor za prireditve, razstavišče, kavarna, knjigarna, dokumentacijsko središče, testna steza in prodajni salon.
69 modelov, ki popeljejo skozi zgodovino avtomobilizma
Več kot sto tisoč obiskovalcev do zdaj si je v muzeju ogledalo pomembne eksponate iz zbirke, ki so jo pri Alfi Romeo začeli sestavljati v začetku šestdesetih let. Na več kot 4.800 kvadratnih metrih je razstavljenih 69 modelov, ki ne označujejo le glavnih točk v razvoju znamke, ampak tudi v zgodovini avtomobilizma nasploh.
Čustva se začnejo prebujati že ob prvem avtomobilu znamke Alfa, modelu 24 HP. Družbo mu delata zmagovalec legendarne dirke Mille Miglia 6C 1750 gran sport, ki ga je vozil Tazio Nuvolari, in model 8C, ki mu je karoserijo urezal Touring.
Na ogled so tudi alfetta 159, s katero je Juan Manuel Fangio zmagoval na dirkah formule 1, ikona petdesetih let giulietta in neverjetni dirkalnik 33 TT 2. Z avtomobili iz tovarne Alfa Romeo je neločljivo povezana tudi štiriperesna deteljica, najmočnejši amulet za srečo, ob pomoči katere so se pisale nekatere neverjetne zmage v predvojnem dirkaškem obdobju.
Velike osebnosti in svetišče zmag
V muzeju so se spomnili na vse velike osebnosti, ki so pripomogle k oblikovanju mita o Alfi Romeo, od Tazia Nuvolarija, »letečega Mantovčana«, do Ferrarija, od Fangia do inženirja Merosija, od načrtovalcev Jana, Pininfarine do Zagata.
Pri oblikovanju postavitve so se ravnali po treh načelih, ki jih prikazujejo v treh nadstropjih: časovnici, ki pomeni industrijsko kontinuiteto, lepoti, ki povezuje slog in oblikovanje, ter hitrosti kot odsevu tehnološkega napredka.
Razstava se sklene s Svetiščem zmag (Tempio delle vittorie), ki z zvokom, slikami in filmi prikazuje deset največjih zmag v Alfini zgodovini. Tam sta tudi dva prav posebna primerka 16C bimotore, ki ju poganjata po dva motorja, na karoseriji pa je mogoče opaziti tudi Ferrarijevega konjička.
Čakajoč na Julijo
Na potovanju skozi čas se obiskovalci lahko namestijo tudi v mehurčkih, kjer na interaktivnih foteljih prikazujejo filme v navidezni resničnosti in tudi filme v 4D-tehnologiji, ki so posvečeni uspehom znamke. Med gledanjem filmov vas bo premetavalo, treslo, božalo in škropilo.
Nove giulie v muzeju še ni, a se bo tam gotovo znašla v prihodnosti. V zadnjih letih, celo desetletjih, namreč še nobena nova alfa romeo ni bolje označila vrnitve milanske znamke na pota stare slave.
Pa ne le zaradi zmogljivega motorja ali svojega divjega videza, ampak predvsem zaradi vrnitve k zadnjemu pogonu, ki ga je znamka opustila leta 1992 z zatonom modela alfa 75.
Tudi ta je seveda v muzeju, postavljena ob bok novodobnim modelom 164, 156 in 8C competizione.
Foto: Matej Kačič
