Družba Fiat Chrysler Automobili (FCA) sredi oktobra vstopa na borzo v New Yorku, s prodajo delnic na novo ustanovljenega avtomobilskega velikana pa želi financirati velik del 48 milijard evrov dragega petletnega načrta. Na dan kotacije šef FCA Sergio Marchionne prevzema vajeti Ferrarija in koncentrira nadzor nad podjetjem, analitiki pa so skeptični zaradi velike zadolženosti.
Sergio Marchionne si je zamislil nove drzne poteze; z vstopom na newyorško borzo 13. oktobra želi s prodajo delnic financirati 48 milijonov evrov vreden petletni načrt, isti dan prevzema še povelje Ferrarija, s tega mesta je po 23 letih pahnil Luco di Montezemola, hkrati pa še seli glavni štab novoustanovljenega proizvajalca FCA na Nizozemsko, Fiat torej še uradno po 115 letih zapušča Italijo, pri proizvodnji se to dogaja že nekaj let.
Na borzo po denar za financiranje petletnega načrta
Borzni analitiki so tudi ob tokratnem Marchionnejevem cilju zadržani, saj se njegovi načrti doslej niso nikoli v celoti izpolnili. Poleg tega ima FCA v tem trenutku za 32 milijard evrov posojil, konec junija pa je imel le 18,5 milijarde lastnih sredstev, piše Reuters. Marchionne, ki si je z združitvijo Chryslerja in Fiata določil cilj prodaje prek sedem milijonov vozil na leto, ta številka naj bi podjetju zagotovila dolgoročno stabilnost, si je torej naprtil veliko breme odplačevanja posojil, ki ga zaradi vse skromnejših zaslužkov v razredu majhnih avtomobilov, kjer Fiat v Evropi tekmuje, nosi vse teže. Poleg tega mora kmalu začeti zbiranje 48 milijard evrov, s katerim bo financiral petletni načrt, ki predvideva obuditev znamke Alfa Romeo, povečano prodajo Jeepa in drugih. Ob predstavitvi petletnega načrta maja letos so delnice Fiata upadle za 8,4 odstotka, kar ni dobra spodbuda ob napovedani kotaciji FCA na newyorški borzi.
Pozornost Alfi Romeu in Jeepu
In kaj zajema petletni načrt? Znamko Alfa Romeo želi spraviti iz sna in do leta 2018 petkratno povečati prodajo avtomobilov te znamke, na 400 tisoč enot. Le v znamko Alfa Romeo bo skupina vložila pet milijard evrov, med letoma 2015 in 2018 pa bo znamka predstavila osem novih modelov. Alfa Romeo se v tem trenutku naslanja predvsem na nekdanjo slavo, lani je našla 74 tisoč kupcev, kar je najmanj v zadnjih 50 letih. V petletnem načrtu želi Marchionne še podvojiti prodajo Jeepa, kar naj bi mu uspelo z novimi modeli, v teh dneh evropskemu trgu predstavlja najmanjšega terenca doslej - model renegade, ki bo tekmoval z majhnimi športnimi terenci. Cilj pa namerava doseči z novimi proizvodnimi lokacijami Jeepa v Italiji, Braziliji, Indiji in na Kitajskem.
Poleg Fiata in Chryslerja prevzel še vajeti Ferrarija
Marchionne brezkompromisno sledi začrtani poti in pred seboj pomete vse, ki mislijo drugače. Tako se mu je moral umakniti tudi dolgoletni predsednik Ferrarija Luca di Montezemolo, 13. oktobra mu bo namreč po 23 letih prepustil vodenje Ferrarija predvsem zato, ker o prihodnosti podjetja nista imela enakih načrtov. Montezemolo je slovito italijansko znamko športnih avtomobilov sicer uspešno vodil, v času svojega mandata je povečal prodajo za desetkrat in število prodanih vozil za trikrat. Italijan je vselej negoval ekskluzivnost znamke, zato je lani omejil proizvodnjo na sedem tisoč vozil, kljub temu pa je dosegel rekordne prihodke 2,3 milijarde evrov in dobiček 246 milijonov evrov. Marchionne pa je Montezemolu očital slabe rezultate na dirkah Formule 1, neskladje med šefoma pa se je končalo z Montezemolovo odpovedjo. Kot predsednik Ferrarija bo odstopil 13. oktobra, njegovo krmilo pa bo prevzel Marchionne. Montezemolo je 23-letno zgodbo končal z besedami: »Ferrari bo postal ameriški, prihaja konec nekega obdobja.«
Neuspešen pri obujanju Lancie
Analitiki se ob spremembi vodstva bojijo korenitejših posegov v Ferrari, ki mu utegnejo odvzeti tehnično odličnost in sloves. Marchionne je doslej že naredil nekaj takšnih potez, denimo znamko Lancia je poskušal obuditi tako, da je na skromno dodelane chryslerje nalepil njihovo značko. Poteza ni uspela, Lancia se je po neuspehu umaknila na italijanski trg, v njenem programu pa ostaja le manjši model musa. Natančnih načrtov, kako bo sprememba vodstva Ferrarija posegla v sam razvoj modelov, pa še ni razkril. Po drugi strani je Marchionne zelo dobro speljal prevzem Chryslerja. Prvi tesnejši koraki k povezovanju italijanskega in ameriškega proizvajalca segajo v marec 2008, ko je Fiat kupil Chryslejevo tovarno v Braziliji.
Uspešen pri prevzemu Chryslerja
Prve medijske špekulacije o tesnejšem povezovanju obeh proizvajalcev je potrdil sredi januarja 2009, maja je Chrysler začel postopek prisilne poravnave, junija pa je ameriška vlada Fiatu odobrila postopen prevzem Chryslerja. Marchionnejeva odločitev se je kmalu izkazala za pravilno, da je Chrysler le dve leti po skorajšnjem zlomu začel poslovati z dobičkom. V tretjem četrtletju 2011 je ustvaril 152 milijonov evrov dobička, istega leta je Chrysler ameriški vladi vrnil 3,6 milijarde evrov državne pomoči. Fiatove bilance so začele cveteti predvsem zaradi uspehov Chryslerja. Leto 2011 je italijanski proizvajalec končal s 1,3 milijardami čistega dobička, več kot polovico zaslužka je v Fiatovo bilanco prinesel Chrysler. Naslednji leti je bil Chryslerjev prispevek še večji. V 2012 je čisti dobiček ameriškega proizvajalca dosegel 1,3 milijarde evrov, lani pa 2,47 milijarde evrov.
