Ker v japonski avtomobilski kulturi nič ne dajo na kakšno revolucijo, je mazda3 prenovljena zelo premišljeno, naj rečem prefinjeno. Odpeljala se je na kratek obisk k lepotnemu kirurgu, opravljena je bila tudi hitra tehnična pomada. Manira tokratne spremembe je zelo jasna: avta, ki gre dobro v promet, ne spreminjaš po dolgem in po čez.
Sedanja mazda3, tako v petvratni kot limuzinski oziroma štirivratni izvedbi, se je rodila na jesen 2013. Doslej se je hiši, ki je skoraj zacvetela po tistem, ko se je ločila od ameriškega Forda, posrečilo prodati več kot pet milijonov mazd3. Številka je spoštljiva, zato je prišla v poštev zgolj daljnovzhodno previdna evolucija.
Mazdin adut v nižjem srednjem razredu, točno tistem, ki mu na Stari celini pravijo golfov, je tako dobil malenkost drugačno masko, ki je bolj dominantna in z nekoliko nižje nameščenim tovarniškim logom, malce so se pomudili pri lučeh (ki so lahko za doplačilo tudi v led izvedbi) in meglenkah, popravkov so bila deležna še 18-palčna platišča, stranski ogledali in zadnji odbijač petvratne variante. Dimenzije so ostale do milimetra enake – petvratna izvedenka so potegne do 447 centimetrov, limuzina je daljša skromnih enajst centimetrov. Trojka se lahko obleče v devet različnih barv, med najbolj priljubljenimi je tudi na slovenskem prostoru doplačilna soul rdeča.
Električna »ročna« zavora namesto klasične
Tudi ko si prepričan, da zmoreš prepoznati še tako minimalno spremembo notranjosti, potrebuješ pomoč oziroma pojasnilo. Seznam je skromen: drugačna je grafika edinega in okroglega merilnika (številke so nekaj večje in zato bolj berljive), sedempalčni zaslon na dotik tudi ni povsem enak, spremenili so volan, ki sedaj bolj »pade« v roke, s stikali na njem. Po novem si je mogoče omisliti tudi njegovo ogrevanje. Povsem verjetno je, da je najbolj opazno to, da ni več klasične ročne zavore z ročico, saj jo nadomestila električna z gumbom na sredinskem delu. Če omenim še prenovo različnih oblazinjenj in »popravljeno« sedenje za volanom, je to že vse.
Povsem enako ni niti podvozje, pri čemer so s sistemom G-Vectoring Control (GVC) izboljšali vodljivost in lego na cest. S tem so povečali voznikovo zaupanje v avto in udobnost vožnje, še posebej med vožnjo v ovinek. Toda roko na srce – vse to bi bilo to težko prepoznati, če ti ne bi povedali. Boljša oziroma učinkovitejša je tudi zvočna zatesnjenost potniškega prostora. Nadgrajeni so tudi nekateri elektronski asistenčni sistemi; jasno je, da je njihovo število odvisno od opremskega paketa, vsekakor tudi globine žepa v primeru, ko jih je treba doplačati.
Učinkovitejši elektronski varnostni sistemi
Po novem deluje elektronika, ki ima na skrbi zaviranje med vožnjo po mestu, v območju od štiri do 80 na uro (prej med 4-30 na uro); vsaj omeniti kaže, da deluje tudi med vzvratno vožnjo v razponu hitrosti od 2 do 8 kilometre na uro. Učinkovitejši je še sistem samodejnega zaviranja v sili, ki v nevarni situaciji voznika najprej zvočno opozori, nato pa – če ta ne ukrepa – zavira na vso moč, hitrostno območje njegovega delovanja pa je od 15 do 160 (prej do 145 kilometrov na uro).
Tisti, ki jim je naložena skrb za motorje, so bili tokrat brez dela. Na voljo je načeloma pet agregatov, in sicer trije bencinski ter dva dizla. Vsaj pri nas je dizel en sam (2,2-litrski s 110 kilovati ali 150 »konji«), saj 1,5-litrskega motorja ni v ponudbi. Bencinski začetni motor ima 74 kilovatov/100 »konjev« (1,5 litra gibne prostornine), 2,0-litrski pa je naprodaj v dveh izvedbah moči (88 kilovatov/120 konjev ter 121 kilovatov/165 »konjev«). Pogon je na prednji kolesni par, menjalnik bodisi 6-stopenjski ročni bodisi 6-stopenjski samodejni, torej tako kot doslej.
Lepotno-tehnična kura ni bila opravljena zato ali tako, da bi bistveno spremenila značaj avta. Pravzaprav je zgolj poudarila tisto, kar je bilo že sedaj dobro: ličnost karoserijske podobe (še posebej pri petvratni različici), vodljivost in lego na cesti ter varnost v smislu elektronskih asistenčnih sistemov. Majhne spremembe za še boljši vtis in občutke.
Na začetku letošnje zime predrugačena mazda3 bo na voljo z modelskim letom 2017, se pravi januarja. O cenah ni (še) nič znanega, a je mogoče domnevati, da ne bodo enake. Prenova, naj bo zgolj evolutivna in premišljena, ni zastonj. Niti pri Mazdi ne.
Številke kažejo, da je petvratna izvedenka bistveno bolj priljubljena kot limuzina, saj je bil njen delež le 19-odstoten. Tudi navdušenja nad dizelskim pogonom je zelo skromno, kajti vsega pet odstotkov kupcev se je odločilo za ta motorni pogon. Pri MMS, ki pri nas skrbi za japonsko avtomobilsko hišo, računajo, da bodo do konca letošnjega leta prodali približno 350 mazd3. Zanimivo je, da »trojka« ni več najbolje prodajana mazda pri nas, saj jo je v zadnjem času prehitela mazda CX-3, kar zgolj potrjuje skoraj nezaustavljivo tržno ofenzivo športnih terencev oziroma crossoverjev na slovenskem avtomobilskem prostoru.
Foto: Mazda
